Molitveni nameni za mesec oktober

VATIKAN (sreda, 1. oktober 2014, RV) – Da bi Gospod podelil mir tistim delom sveta, ki so najbolj izmučeni od vojne in nasilja. Tako se glasi splošni molitveni namen za mesec oktober. Spomnimo na besede papeža Frančiška, ki jih je izgovoril med molitvenim bdenjem za mir v Siriji in na Bližnjem vzhodu, ki je 7. septembra 2013 potekalo na Trgu sv. Petra. »Dovolj je trpljenja naših bratov in sester. V vsakem nasilju, vsaki vojni se ponovno rodi Kajn. Ponovno dvignemo roko nad lastnega brata, pustimo, da nas vodi egoizem, naša vest je uspavana. Kot da bi bilo to nekaj običajnega, še naprej sejemo uničenje, bolečino in smrt. Nasilje in vojna namreč prinašata smrt, govorita jezik smrti. Na tej točki se sprašujem,« je dejal papež, »je mogoče hoditi po poti miru? Je mogoče iti ven iz te spirale bolečine in smrti? Da, je mogoče. Mogoče je za vse. Krščanska vera usmerja pogled na križ. Tam je mogoče prebrati odgovor Boga, tam se na nasilje ni odgovorilo z nasiljem, na smrt se ni odgovorilo z jezikom smrti. V tišini križa hrup orožja molči, govori pa jezik sprave, odpuščanja, dialoga, miru. Nocoj bi rad prosil Gospoda, da bi mi kristjani in bratje drugih verstev, vsi možje in žene dobre volje z vso močjo zaklicali: nasilje in vojna nista nikoli pot miru! Vsakdo naj prisluhne besedam, ki nam v globini naše zavesti pravijo: Pojdi ven iz lastnih interesov, ki izčrpavajo srce; presezi ravnodušnost do drugega, ki srce dela neobčutljivo; premagaj svoje utemeljevanje smrti in se odpri za dialog, spravo; poglej na bolečino svojega brata, poglej na bolečino svojega brata in ne dodajaj nove bolečine, ustavi svojo roko, ponovno zgradi harmonijo, ki se je zdrobila, in to ne s spopadom, temveč s srečanjem! Naj utihne hrup orožja! Nič več eden proti drugemu, nič več, nikoli … Nič več vojne, nič več vojne! Mir se lahko utrdi le z mirom. Bratje in sestre, odpuščanje, dialog in sprava so besede miru: v ljubljenem sirskem narodu, na Bližnjem vzhodu in na celem svetu!«

Oktobra molimo tudi za evangelizacijo: da bi svetovni dan misijonov v vsakem verniku spet prebudil navdušenje in željo, da bi evangelij ponesli po vsem svetu. »Potujoča Cerkev je skupnost misijonarskih učencev, ki naredijo prvi korak, se vključijo, spremljajo, obrodijo sad in praznujejo,« je papež Frančišek zapisal v apostolski spodbudi Veselje evangelija. »Skupnost, ki oznanja, doživlja, da je Gospod dal pobudo, da nas je on prvi vzljubil (prim. 1 Jn 4,10). Zato znamo narediti prvi korak, smelo prevzamemo pobudo, gremo naproti, iščemo oddaljene in pridemo na razpotja ter povabimo izključene. Taka skupnost si neizmerno želi podarjati usmiljenje, saj je sama izkusila neskončno Očetovo usmiljenje in njegovo moč. Bolj pogumno napravimo prvi korak in se vključimo. Skupnost, ki oznanja, se s svojimi dejanji vključi v vsakdanje življenje drugih, skrajša razdalje, skloni se vse do ponižanja, če je potrebno, privzame človeško življenje, dotakne se trpečega Kristusovega mesa v ljudstvu. Glasniki evangelija imajo zato vonj po ovcah in ovce poslušajo njihov glas. Skupnost, ki oznanja, je torej pripravljena spremljati.«

Spomnimo še na slovenski molitveni namen: da bi bila Cerkev na Slovenskem uspešen Kristusov vinograd, vsak od nas pa rodovitna mladika v njem, ki je Trta.

Audio: