Msgr. Lipovšek med mašo ob začetku akademskega leta: To, da si in kar si, je Božji
dar človeku, to kar boš naredil iz sebe, je tvoj dar Bogu in človeku
LJUBLJANA (sreda, 8. oktober 2014, RV) – Sinoči je bila v ljubljanski stolnici
sv. maša ob začetku novega akademskega leta. Somaševanje je vodil celjski škof msgr.
dr. Stanislav Lipovšek. Uvod v sveto mašo je imel Tone Česen, voditelj
študentske pastorale v Ljubljani.
Audio uvoda v mašo:
Homilija Drage
študentke, dragi študenti, spoštovani visokošolski profesorji, visokošolski učitelji,
predstavniki različnih visokošolskih ustanov Univerze v Ljubljani, slušateljice in
slušatelji Teološke fakultete, skupaj z gospodom dekanom, dragi bogoslovci in predstavniki
Bogoslovnega semenišča, dragi voditelj in sodelavci univerzitetne pastorale, sobratje
duhovniki in redovniki, diakoni, sestre redovnice, člani glasbene skupine, sestre
in bratje v Kristusu!
Ker je msgr. Andrej Glavan, novomeški škof, apostolski
administrator ljubljanske nadškofije in Veliki kancler Teološke fakultete na sinodi
škofov v Rimu, imam kot podpredsednik SŠK prijetno nalogo, da vas v imenu slovenskih
škofov prisrčno pozdravljam in z vami obhajam to slovesno bogoslužje ob začetku akademskega
leta.
Dogajanje ob začetku akademskega leta je v soboto, 4. oktobra, na praznik
sv. Frančiška Asiškega, prijetno obogatila vesela novica, da je papež Frančišek p.
Staneta Zoreta OFM, dosedanjega provincialnega ministra frančiškanske province v Sloveniji,
imenoval za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita. ki bo v svojo pastirsko
službo vključeval tudi očetovsko bližino in pomoč v univerzitetni pastorali.
Sedaj
se pripravlja na prevzem nove službe; je pa, kot mi je zagotovil v pogovoru, nocoj
v duhu z nami, vse prisrčno pozdravlja in se nam pridružuje v molitvi za Božji blagoslov
ter luč in moč Sv. Duha v novem akademskem letu. Pa tudi mi ga vključujemo v našo
molitev, da bo v Frančiškovem duhu zvesto hodil po stopinjah Jezusa Kristusa, Dobrega
Pastirja in Usmiljenega Samarijana.
Začetek akademskega leta nagovarja vse
visokošolske učitelje in slušatelje, zato smo ta dogodek na vseh visokošolskih ustanovah
tudi primerno obeležili. Sv. maša ob začetku akademskega leta se vključuje v to dogajanje
in je namenjena vsem, ki nas povezuje duhovni zaklad in vrednote katoliške vere, pa
tudi vsem, ki v srcu dobro mislijo in so odprti tudi za verske in duhovne razsežnosti
akademske dejavnosti in za temeljne duhovne vrednote našega sedanjega in prihodnjega
življenja. To sv. mašo obhajamo danes, na zelo priljubljen praznik in god Rožnovenske
Matere Božje, ki ima svojo globoko zgodovinsko in teološko vsebino, za nas pa je vabilo
in priložnost, da tudi pri tej sv. maši ustvarimo temeljno podobo Cerkve, o kateri
beremo v Apostolskih delih, kjer je rečeno, da so se Jezusovi učenci zbirali k molitvi,
skupaj z Marijo Jezusovo Materjo, v pričakovanju Sv. Duha (prim. Apd 1,14).
1.
Mislim, da se vsi, ki smo tukaj zbrani zavedamo, da je vse, kar smo in imamo Božji
dar. Naša skupna daritev sv. maše na začetku akademskega , naša skupna prošnja za
luč, moč in razsvetljenje Sv. Duha v novem akademskem letu je najgloblji izraz te
želje in pripravljenosti, da smo dobri oskrbniki Božjih darov in bomo v novem akademskem
letu vsak po meri svojega daru in službe, ki jo upravljamo, prispevali svoj delež
za našo osebno rast v modrosti in kreposti, za resničen duhovni in materialni blagor
ljudi našega časa, za blagor naše domovine in za blagor narodov sveta.
Božja
beseda je luč na tej poti. V 1. berilu smo poslušali preroka Izaija, ki nas vabi:
»Pridite, pojdimo na Gospodovo goro, k hiši Jakovega Boga, da nas pouči
o svojih potih, da bomo hodili po njegovih stezah«(Iz 2,3).
Novo akademsko
leto z vsemi raznovrstnimi programi in dejavnostmi visokošolskega študija in delovanje,
je ta gora na katero se vzpenjamo. Nekateri ste šele na začetku, pri vznožju, drugi
ste že pod vrhom ali na vrhu, obogateni z akademskimi naslovi, diplomami in službami,
ki jih nastopate ali že izvajate za naš skupni blagor. Vsi se bolj ali manj zavedamo,
da nismo le nosilci raznih služb in predstavniki različnih ustanov, ampak smo tudi
kristjani, učenci Jezusa Kristusa. V novem akademskem letu zato ne bomo skrbeli le
za našo strokovno formacijo, ki je naša prvenstvena naloga, ampak bomo omogočili ,
da nas, kot pravi prerok Izaija, »Gospod pouči o svojih potih, da bomo hodili
po njegovih stezah« (Iz 2,3). Tu ima pomembno vlogo vaša domača družina, vaša
domača župnija in še na poseben način različne oblike univerzitetne pastorale – UNIPAS,
ki bo v novem akademskem letu skupaj z že obstoječimi študentskimi skupinami in dejavnostmi
še obogatila svoje duhovno in pastoralno poslanstvo, kakor je razvidno iz informacij,
vabil in obvestil, ki so že na razpolago.
2. Ko se priporočamo Sv. Duhu za
razsvetljenje in pomoč pri izvrševanju naših nalog in življenjskega poslanstva, ki
nam ga je namenila Božja Previdnost, dodajamo prošnjo: Pošlji svojega Duha in prenovi
obličje zemlje. Po kom Bog želi prenoviti obličje zemlje?
Po nas, po meni,
po tebi, po vas drage študentke in študenti, po vas sobratje duhovniki, bogoslovci,
sestre redovnice, po vas spoštovani univerzitetni profesorji, učitelji in vzgojitelji
vseh vrst. Po nas želi Kristus biti luč, kvas in sol zemlje v najglobljem pomenu teh
svetopisemskih podob... Nam Jezus naroča: »Tako naj sveti vaša luč pred
ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta,ki je v nebesih«
(Mt 5, 16).
Imam prijetno dolžnost, da se v imenu pastirjev Cerkve v Sloveniji,
vam, sobratje duhovniki in vsem tukaj zbranim, zahvalim za sodelovanje, razumevanje,
zvestobo in pomoč, da se v naši krajevni Cerkvi vztrajno zida in gradi Božje kraljestvo
in se kljub vsem težavam uresničuje modrost apostola Pavla, da »tistim, ki Boga
ljubijo, vse pripomore k dobremu« (Rimlj 8,28) in lahko tudi mi rečemo z apostolom
Pavlom: »Ničesar nas ne bo ločilo od ljubezni Božje, ki se nam je razodela
v Jezusu Kristusu« (Rimlj 8,39).
Posebej smo veseli, da se dokaj uspešno
nadaljuje pastoralna prenova, ki jo usmerja krovni dokument Pridite in poglejte.
Za vas mlade kristjane, drage študentke, dragi študenti, so posebej zanimivi pastoralni
izzivi s katerimi se soočamo na vsakem koraku. Na prvem mestu je potrebnost nenehnega
vračanja k virom duhovnega in krščanskega življenja. Ti viri so: sveto pismo, molitev
in sveto bogoslužje (prim. PIP 69-75). To so tudi temeljne usmeritve sleherne žive
in rodovitne študentske, oziroma visokošolske pastorale. To vračanje k virom, ki v
bistvu omogoča osebno srečanje s Kristusom, se nadaljuje tudi v vedno globlji zavesti
naše poklicanosti in izvolitve, da smo po krstu, birmi in evharistiji poklicani in
izvoljeni, rekli bi, visoko kvalificirani glasniki in nosilci Jezusovega evangelija
in vrednot božjega kraljestva, najprej tako, da sami živimo in uresničujemo poklic
kristjana v katerega smo poklicani.
To, je še posebej potrebno v našem času,
ko, se zdi, sodobna miselnost mlademu človeku vsiljuje prepričanje , da njegovo življenje
nima nekega življenjskega, kaj šele presežnega cilja in namena in ne posebne poklicanosti,
ampak naj ostane nekako na ravni »uživaj, fajn se imej«. Na videz čisto lepa
želja, ki pa v resnici hromi življenjski, zlasti duhovni polet. Zato je prav, da smo
nosilci kulture poklicanosti, ki oznanja, da ima vsak človek na tem svetu svoje poslanstvo,
da nas Jezus po krstu in birmi kliče in nagovarja, da smo kot kristjani njegove priče,
nosilci vrednot, v Jeruzalemu v Samariji, v Judeji, v Ljubljani ....povsod, tu in
sedaj, zlasti v akademskem okolju...(prim. Apd 1,8).
Študentke in študenti,
Krovni dokument vas tudi spominja, da vas Gospod kliče tudi kot fante in dekleta,
kot moške in ženske, da v vašo strokovno formacijo in dozorevanje, vključujete tudi
pripravo na življenje v zakonu in družini. Nekateri ste že vstopili v to življenjsko
skupnost, drugi se pripravljate. Imamo dve poti: pot posvečenega življenja v zakonu
in družini in pot Bogu posvečenega življenja v duhovniškem in redovniškem poklicu.
Obe poti sta božji dar, obe poti sta potrebni in enakovredni. Odločilna je predanost
in zvestoba Jezusu Kristusu, ki ni prišel, da bi se mu streglo, ampak da bi on stregel
in dal življenje za mnoge (prim. Mt 2o,28). Pastoralni dokument Pridite in poglejte
ugotavlja, da bodo tam, kjer se fantje z veseljem in odgovornostjo pripravljali na
poklic moža in očeta / in dekleta na poklic žene in matere, rasle zdrave in duhovno
močne družine, v katerih se bodo budili in zoreli tudi novi duhovni poklici. (prim.
PIP 78). V Cerkvi na Slovenskem se že nekaj časa soočamo z velikim pomanjkanjem duhovnih
poklicev. Letošnji vpis ponekod, še posebej v ljubljanski nadškofiji, obeta boljše
čase. Tega se veselimo in v ta namen še bolj zaupno molimo.
O družini in njeni
vlogi in poslanstvu bodo razpravljali na izredni sinodi, ki se je v nedeljo, 5. oktobra,
začela v Rimu. Tajništvo sinode je že pred časom poslalo vsem škofovskim konferencam
posebna vprašanja o stanju sodobne družine. Na podlagi zbranih odgovorov , ki so pokazali
dokaj realno sliko sodobne družine, je bilo sestavljeno delovno gradivo, ki bo osnova
sinodalnemu delu, ki ga bodo obogatili tudi navzoči zakonci in posebni izvedenci za
družinska vprašanja. Vsega tega se veselimo, saj smo vsi tako življenjsko povezani
z družino, ki po učenju sv. pisma je in ostane temeljna ustanova družbe in Cerkve.
3. Drugi vatikanski koncil je že svoj čas zapisal, da je največja zabloda sedanjega
časa globoka razklanost med vero in kulturo (prim. CS 43,1).Tega opozorila nismo dovolj
resno vzeli; v zadnjem času pa vedno bolj ugotavljamo, da je ta razklanost dobila
že zaskrbljujoče in uničujoče razsežnosti. Če vzamemo izraz kultura v najširšem smislu,
je tu mišljeno vse, kar določa vpliva in oblikuje način mišljenja in življenja sodobnega
človeka. Sem spada znanost in z njo vse naravoslovne in družboslovne vede, med njimi
še posebej medicina, biologija bioetika, umetnost, glasba, šport in rekreacija in
vse druge zvrsti človekovega življenja, njegovega raziskovanja in vstopanja v mejne
situacije naravnega reda in zakonitosti Božjega stvarstva. Tu ne gre le za že izhojena
pota dialoga med vero in znanostjo, ki dobiva vedno nove razsežnosti, ampak predvsem
za dialog med teološkimi, moralno - etičnimi in filozofskimi načeli ter med sodobno
medicino, biomedicino, bioetiko in biokemijo, ki naj pomagata pri reševanju vprašanj
ali je vse, kar je eksperimentalno možno, tudi moralno-etično primerno in usklajeno
s človeško naravo z njegovo sedanjostjo, prihodnostjo in večnostjo.
Tu ste
posebej nagovorjeni mladi teologi, filozofi, moralni teologi, bioetiki, biokemiki,
pa tudi strokovnjaki za družinska moralno-etična vprašanja v zvezi s posredovanjem
in varovanjem človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, pa tudi strokovnjaki,
ki ste pripravljeni na soočenje s teorijo spola in z drugimi družbenimi, biološkimi,
ekološkimi in kozmološkimi vprašanji.
Vsa ta vprašanja sodijo na področju evangelizacije,
oznanjevanja evangelija, ki se je v novejšem času močno razširilo in osredotočilo
še posebej na zgoraj omenjena vprašanja. Novo družbeno in duhovno okolje, izreden
razvoj znanosti in tehnike narekuje tudi nov pristop v našem oznanjevanja, ki ga skuša
obseči nova evangelizacija. Vsega tega se prisrčno veselimo in pri term dogajanju
sodelujemo.
Na pročelju univerze v Manili, ki je bila ustanovljena pred 4oo
leti in velja za najstarejšo univerzo v Aziji, je napis: To, da si in kar si,
je Božji dar človeku, to kar boš naredil iz sebe, je tvoj dar Bogu in človeku.
Zares, sestre in bratje v Kristusu, to kar smo in imamo je Božji dar. To, kar bomo
v novem akademskem letu naredili iz sebe, je naš dar Bogu in človeku, Cerkvi in družbi
v kateri živimo. Potrudimo se, da bo ta dar najboljši. In k temu naj nam pomaga tudi
ta sv. maša ob začetku akademskega leta. Amen.