VATIKAN (četrtek, 16. oktober 2014, RV) – Na papeža Pavla VI., ki bo to nedeljo
razglašen za blaženega, posebne spomine med drugim ohranjajo v Vatikanskih muzejih.
Direktor te ustanove, Antonio Paolucci, je za časopis L'Osservatore Romano
predstavil odnos tega Petrovega naslednika do umetnikov. Temi je namreč posvečena
tudi razstava, ki se v Vatikanskih muzejih začenja ravno na današnji dan.
Kot
je zatrdil Paolucci, je bil Giovanni Battista Montini »intelektualec visokega nivoja,
človek mednarodne kulture, katero je poglobil in prekalil v letih, ko je deloval
na nunciaturi v Parizu«. Blizu je bil filozofiji Jacquesa Maritaina, prijateljeval
je z Jeanom Guittonom, avtorjem njegove prve duhovne biografije, bil je pozoren na
avantgardo, rahločuten do gibanj in idej, ki so zaznamovali prvo polovico 20. stoletja
v Evropi, poznal je Cocteauja, Severinija, Chagalla in Rouaulta, znana pa so mu bila
tudi dela Paula Sérusierja in Mauriceja Denisa.
Značaj Pavla VI. je bil preudaren,
nekoliko nagnjen k pesimizmu. Vedel je, da je bilo ponovno povezovanje umetnosti in
Cerkve težavno delo in drzna pobuda. Vseeno pa je kot intelektualec in kot pastir
presodil, da je vredno tvegati. Katolištvo se po njegovem mnenju ni smelo izogniti
soočenju z umetniško stvarnostjo tistega časa. 7. maja 1964, eno leto po začetku pontifikata,
je v Sikstinski kapeli nagovoril umetnike. Predlagal jim je estetski nauk, ki je po
besedah Paoluccija ena najpomembnejših strani katolištva v 20. stoletju. Za Pavla
VI. je umetnik nekdo, ki je »poklican narediti vidno tisto, kar je transcendentno
in neizrekljivo«. In sicer v polnosti svoje izrazne svobode in v udejanjanju spontanosti
ustvarjalca.
23. junija 1973 je Pavel VI. odprl zbirko moderne religiozne umetnosti
v Vatikanskih muzejih. Namen le-te je bil pričevati o »religioznosti«, ki je
prisotna v moderni in sodobni umetnosti. Bodisi v tradicionalni ikonografiji ali pa
v krajinah, tihožitju, portretih ali neformalnih kompozicijah. Kot piše direktor Vatikanskih
muzejev, je bil bodoči blaženi prepričan, da bi priznanje »religioznosti«,
ki je prirojena tudi likovnim izrazom modernosti, lahko sprožilo ponovno ureditev
ločitve med Cerkvijo in umetniki ter tako naznanilo »sakralno umetnost prihodnosti«.
Galerija
moderne umetnosti, ki je del Vatikanskih muzejev, in razstavlja 450 del in poleg teh
hrani še več tisoč drugih, danes tako predstavlja pomembno dediščino, ki jo je Cerkev
20. stoletja zapustila kulturi. V zbirki so med drugim mojstrovine umetnikov, kot
so Matisse, Van Gogh, Chagall, Otto Dix, Bacon, Fontana, Rouault, Severini, Arturo
Martini in Manzù. Zahvala za vse to pa gre, kot je sklenil Antonio Paolucci, temu
velikemu papežu Pavlu VI.