Papeški svet vošči ob hindujskem prazniku deepavali: Kristjani in hindujci, skupaj
pri ohranjanju kulture vključevanja
VATIKAN (ponedeljek, 20. oktober 2014, RV) – Papeški svet za medverski dialog
tudi letos vošči hindujcem ob njihovem prazniku deepavali, ki bo potekal 23. oktobra.
Predsednik papeškega sveta kardinal Jean-Louis Tauran v sporočilu z naslovom Kristjani
in hindujci: skupaj pri ohranjanju kulture vključevanja vabi, da se hindujci
in kristjani pridružijo pripadnikom drugih religij in ljudem dobre volje pri ohranjanju
kulture vključevanja za pravično in mirno družbo.
Globalizacija je odprla meje
in omogočila nove možnosti za razvoj, med drugim boljše izobraževanje in zdravstvene
usluge. Prav tako je pripomogla k večjemu zavedanju o pomenu demokracije in socialne
pravičnosti po svetu. Naš planet je zares postal 'globalna vas'. Pa vendar, globalizacija
ni dosegla svojega primarnega cilja, da bi narode povezala v globalno skupnost. Prej
je bistveno pripomogla k temu, da so narodi izgubili svoje kulturne, ekonomske in
politične identitete.
Negativne posledice globalizacije so prav tako vplivale
na verske skupnosti, ki so tesno povezane s samo kulturo, v nadaljevanju zapiše kardinal.
Globalizacija je prispevala k fragmentaciji družbe in povečanju relativizma in sinkretizma
glede verskih zadev. Verski in etnični fundamentalizem, plemensko in sektaško nasilje
na različnih koncih sveta so izraz nezadovoljstva, negotovosti in pomanjkanje varnosti
med ljudmi, predvsem med revnimi in marginaliziranimi, ki so izključeni iz koristi
globalizacije.
Negativne posledice globalizacije, kot sta tudi splošno razširjeni
materializem in potrošništvo, so ljudi naredilo bolj osredotočene nase, lačne oblasti
in brezbrižne do pravic, potreb in trpljenja drugih. To je privedlo do kulture ravnodušnosti,
ki nas počasi navaja na trpljenje drugih in zapira vase, kot trdi papež Frančišek.
Ta ravnodušnost daje podlago za širjenje kulture izključevanja, v kateri so revnim,
izključenim in ranljivim osebam zanikane pravice ter prav tako priložnosti in viri,
ki so dostopni ostalim članom družbe. Obravnava se jih kot nepomembne, obremenjujoče,
brezpredmetne, lahko se jih zanemari in celo odvrže kot predmete. Izkoriščanje otrok
in žensk, zanemarjanje ostarelih, bolnih, invalidnih, migrantov in beguncev ter preganjanje
manjšinskih skupnosti so nedvomno pokazatelji te kulture izključevanja, poudarja predsednik
papeškega sveta.
Zato je ohranjanje kulture vključevanja skupen klic vsem in
skupna odgovornost, ki jo moramo nujno prevzeti. Gre za načrt, ki vključuje vse tiste,
ki jim je mar za zdravje in preživetje človeške družine na zemlji, in ki ga je treba
uresničiti kljub silam, ki hočejo vsiliti kulturo izključevanja.