Papež Frančišek med opoldanskim nagovorom: Jezus je povezal dve zapovedi: ljubezen
do Boga in ljubezen do bližnjega
TRG SV. PETRA (nedelja, 26. oktober 2014, RV) – Papež Frančišek je v nagovoru
pred današnjo opoldansko molitvijo Angelovo češčenje spregovoril o Jezusovi največji
zapovedi: o ljubezni do Boga in do bližnjega.
Današnji evangelij (Mt 22,34-40)
nas spominja, da je celotna božja postava povzeta v ljubezni do Boga in do bližnjega,
je dejal papež vernikom, ki so napolnili Trg sv. Petra. Evangelist Matej pripoveduje,
da so nekateri farizeji hoteli skušati Jezusa. Eden izmed njih, ki je bil učitelj
postave, mu je zastavil tole vprašanje: »Učenik, katera je največja zapoved v postavi?«
Jezus mu je odgovoril z besedami iz Pete Mojzesove knjige: »Ljubi Gospoda, svojega
Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved.«
Lahko bi se zaustavil tukaj, a je dodal nekaj, kar ga učitelj postave ni vprašal:
»Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Jezus
si je ni izmislil, vzel jo je iz Tretje Mojzesove knjige. Njegova novost je ravno
v tem, da je povezal ti dve zapovedi, ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega, ter
tako izpostavil, da sta neločljivi in se med seboj dopolnjujeta, sta dve plati iste
medalje. »Ne more se ljubiti Boga, ne da bi se ljubilo bližnjega. In ne more se
ljubiti bližnjega, ne da bi se ljubilo Boga,« je dejal papež Frančišek z okna
apostolske palače in pri tem spomnil, da nam je Benedikt XVI. o tem pustil zelo lep
komentar v svoji prvi okrožnici Bog je ljubezen (Deus caritas est, 16-18).
Vidno znamenje, ki ga kristjan lahko izkaže, da bi v svetu pričeval o Božji
ljubezni, je ravno bratska ljubezen. »Zapoved o ljubezni do Boga in bližnjega ni
prva zato, ker je na vrhu seznama zapovedi. Jezus je ne postavi na vrh, ampak v središče,
in to zato, ker je srce, iz katerega mora vse izhajati in h kateremu se mora vse vračati
ter se nanj sklicevati.«
Papež je nadaljeval, da je že v Stari zavezi
poziv k svetosti po podobi Boga, ki je svet, obsegal tudi dolžnost, da se skrbi za
najšibkejše osebe kot so tujci, sirote in vdove. Jezus to postavo zaveze dopolni –
On, ki v sebi, v svojem mesu, združi božanskost in človeškost v eno samo skrivnost
ljubezni.
V luči te Jezusove besede je ljubezen merilo vere in vera je duša
ljubezni. »Ne moremo več ločevati verskega življenja, pobožnega življenja,
od služenja bratom, tistim konkretnim bratom, ki jih srečamo. Ne moremo več ločevati
molitve, srečanja z Bogom v zakramentih, od poslušanja drugega, od bližine njegovemu
življenju, predvsem njegovim ranam.«Papež je ponovno poudaril, da je ljubezen
merilo vere, ter zbrane povabil, naj se vprašajo, kako je z njihovo vero, kajti moja
vera pomeni, kako ljubim, vera pa je duša ljubezni.
Sredi goščave zapovedi
in predpisov, danes bi temu rekli legalizmi, nam Jezus pokaže na dvoje obličij: Očetovo
obličje in obličje brata. Frančišek je pojasnil, da nam ne dá dveh formul ali dveh
zapovedi, ampak nam izroči dve obličji, oziroma eno samo obličje: obličje Boga, ki
odseva na mnogih obličjih, kajti na obličju vsakega brata, predvsem najmanjšega, krhkega
in nezaščitenega, je navzoča podoba samega Boga. »Ko srečamo enega od teh
bratov,« je pripomnil, »se moramo vprašati, ali smo zmožni v
njem prepoznati Božje obličje.«
Jezus na ta način vsakemu človeku
daje temeljni kriterij, na katerega postaviti svoje življenje. Predvsem pa nam je
dal svojega Svetega Duha, ki nam pomaga ljubiti Boga in bližnjega, kot ga on ljubi,
s svobodnim in darežljivim srcem. »Po priprošnji Marije, naše Matere, se odprimo
za sprejem tega daru ljubezni, da bomo vedno hodili v tej postavi dveh obličij,
ki je eno samo obličje, v postavi ljubezni,« je papež sklenil nagovor in
zatem z zbranimi verniki molil k Mariji.
Med pozdravi je papež spomnil na beatifikacijo
s. Marije Assunte Caterine Marchetti, ki je včeraj potekala v brazilskem mestu São
Paulo. Opisal jo je kot vzor služenja sirotam italijanskih priseljencev. »Jezusa
je videla v revnih, sirotah, bolnih, migrantih. Zahvalimo se Gospodu za to ženo, vzor
neutrudne misijonarskosti in pogumne predanosti v službi dejavne ljubezni,« je
dejal papež in dodal, da je to »potrditev prej povedanega o iskanju Božjega
obličja v bratih in sestrah v stiski«.