Papež Frančišek se je srečal s člani apostolskega gibanja Schönstatt
VATIKAN (sobota, 25. oktober 2014, RV) – S papežem Frančiškom se je danes srečalo
več kot sedem tisoč članov apostolskega gibanja Schönstatt. V Avli Pavla VI. je najprej
potekal bogat program, med katerim so se zbrani spomnili začetkov gibanja, ki letos
obhaja sto letnico ustanovitve. Opoldne se je zbranim pridružil tudi papež Frančišek.
Srečanje se je zatem nadaljevalo v obliki pogovora. Papežu je bilo zastavljenih pet
vprašanj, ki so se nanašala na družino, pristopanje k tistim, ki se ne čutijo sprejeti
s strani Cerkve, spremljanje zaročencev in družine; papeža so povprašali o vlogi Device
Marije v novi evangelizaciji in prenovi Cerkve; posebno vprašanje se je nanašalo na
mlade; papeža so povprašali tudi po nasvetu za ohranjanje veselja in upanja sredi
težav našega časa. Ob koncu so svetega očeta še prosili za spodbudo pri nadaljnjem
delovanju gibanja.
Izpostavimo papeževe besede glede družine: »Koliko družin
je ločenih, koliko zakonov razbitih, koliko je relativizma v razumevanju zakramenta
svetega zakona. V tem trenutku, s sociološkega vidika in vidika človeških vrednot,
obstaja kriza družine, ker družino tepejo z vseh strani in jo puščajo zelo ranjeno.«
V današnji stvarnosti se iz zakramenta zakona hoče narediti nek obred, neko družbeno
dejstvo, je opozoril papež. Kar nam ponujajo, ni zakon, ampak je neko združenje. Po
Frančiškovih besedah je pastoralno spremljanje pomembno, povezano pa je tudi s časom,
z občutkom zapravljanja časa. Tu nam je velik učitelj sam Jezus. Spremljal je ljudi,
da so zoreli v zavedanju, ozdravljal je rane, učil. »Spremljati pomeni opraviti
pot skupaj.« Papež je pri tem poudaril potrebo po poglobljeni pripravi na zakon,
da bi zaročenci razumeli, kaj pomeni ta »za vedno«, ki ga današnja družba s
»kulturo provizoričnega« vedno bolj postavlja pod vprašaj; in da se ne bi zgražali
nad družinskimi nesrečami, uničenimi družinami, otroki, ki trpijo zaradi nesoglasja
staršev, skupnim življenjem neporočenih. Obstaja veliko skupnega življenja neporočenih
in ločitev. To so nove oblike, ki so popolno uničenje in omejevanje veličine zakonske
ljubezni. Ključ za pomoč v teh primerih je po papeževih besedah spremljanje od blizu,
ne da bi pri tem oblikovali prozelitizem, saj ta ne prinaša nobenih rezultatov. »Spremljati
s potrpežljivostjo,« je poudaril papež. Sicer pa je sveti oče med srečanjem blagoslovil
misijonarske križe, ki simbolizirajo klic k oznanjevanju evangelija po vseh krajih
sveta. Prav tako je vodil posvetitev članov gibanja Schönstatt Materi Mariji, s čimer
so obnovili t.i. »zavezo ljubezni«.
Začetki apostolskega gibanja Schönstatt
so tesno povezani z življenjem ustanovitelja duhovnika Josefa Kentenicha. Temu je
leta 1912 bil v pastoralno oskrbo zaupan študentski dom v kraju Schönstatt v Nemčiji.
Pri opravljanju svoje službe je kmalu prepoznal potrebo po povezovanju verskih resnic
s potrebami in zahtevami časa. Do ključnega dogodka, ki zaznamuje začetek gibanja,
je prišlo 8. oktobra 1914 v majhni Marijini cerkvici: tu je Kentenich skupaj s svojimi
študenti opravil »zavezo ljubezni z Marijo in Bogom«. Gibanje je bilo odobreno
leta 1964, danes pa je sestavljeno iz dvajsetih vej, ki delujejo na različnih področjih
po vseh celinah in vključujejo vernike laike, družine, mlade, duhovnike in posvečene
osebe. Apostolsko gibanje Schönstatt je usmerjeno v formacijo posameznikov in krščanskih
skupnosti, da bi zmogli svobodno sprejeti Božji načrt v svetu, v katerem živijo. Izpostavljen
je pomen samoformacije, vere v Božjo previdnost, prizadevanja za svetost v vsakdanjem
življenju, svobodne razpoložljivosti, da smo orodje v Božjih rokah. Člani gibanja
sledijo karizmi služenja v današnjem svetu in služenja sodobnemu človeku.