Papež Frančišek spodbudil, da bi se vprašali, če smo kristjani luči, teme ali sivine
VATIKAN (ponedeljek, 27. oktober 2014, RV) – Izpraševanje vesti glede naših
besed nam pomaga razumeti, če smo kristjani luči, teme ali sivine. To je poudarek
iz papeževe homilije med današnjo jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte. Apostol Pavel
v pismu Efežanom kristjane vabi, da bi se obnašali kot otroci luči in ne kot otroci
teme, ter ima na ta način zanje katehezo o besedah. Ljudi se namreč prepozna prav
po njihovem govorjenju:
»Je naša beseda hinavska? Malo tukaj, malo tam,
tako da se dobro razumemo z vsemi? Je prazna, brez vsebine, polna praznine?
Je prostaška beseda, trivialna, to je posvetna? Je umazana in nespodobna beseda? Te
štiri besede ne pripadajo otrokom luči, ne prihajajo od Svetega Duha, ne prihajajo
od Jezusa, niso evangeljske besede …« Ta način govorjenja, vedno govoriti o umazanih
stvareh, posvetnosti, praznini, govoriti hinavsko – to je način govorjenja otrok teme.
Papež Frančišek je homilijo nadaljeval z vprašanjem, kakšna pa je beseda svetnikov
oziroma beseda otrok luči.
To nam pove Pavel, ki nam pravi, naj posnemamo Boga,
hodimo v ljubezni, v dobroti, v blagosti. »Bodite usmiljeni – reče Pavel – drug
drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog odpustil v Kristusu. Posnemajte torej Boga
in hodite v ljubezni, hodite v usmiljenju, v odpuščanju, v dobrosrčnosti. To je beseda
otroka luči.« Obstajajo kristjani, ki so svetli, polni luči, ki si prizadevajo
služiti Gospodu s to lučjo, je nadaljeval papež. In obstajajo temačni kristjani, ki
živijo v grehu, katerih življenje je oddaljeno od Gospoda in uporabljajo tiste štiri
besede, ki pripadajo zlu.
Obstaja pa še tretja skupina kristjanov, ki niso
ne svetli ne temni: »To so kristjani sivine. Ti kristjani so enkrat na eni,
drugič na drugi strani.« Ljudje o njih ne vejo, če so z Bogom ali s hudičem. Vedno
so v sivini, so mlačni, niso ne svetli ne temni. V knjigi Razodetja Gospod tem kristjanom
sivine, katerih nima rad, reče, da niso ne vroči ne hladni. Kristjan sivine zatrjuje,
da je kristjan, a da pri tem ne pretirava. Tako naredi veliko slabega, kajti njegovo
krščansko pričevanje na koncu seje zmedo. S tem pa je negativno pričevanje.
Ne
pustimo se prevarati praznim besedam, je spodbudil papež Frančišek. Slišimo veliko
besed, ki so lepe, lepo povedane, vendar so prazne, v njih ni ničesar. Zato danes
premislimo in se vprašajmo, kakšen je naš jezik: »Sem kristjan luči? Sem kristjan
teme? Sem kristjan sivine? Tako bomo lahko naredili korak naprej naproti srečanju
z Gospodom.«