Papež Frančišek med opoldanskim nagovorom: Svetišče kot zgradba je znamenje
skozi zgodovino žive in delujoče Cerkve
TRG SV. PETRA (nedelja, 9. november 2014, RV) – »Danes se z bogoslužjem
spominjamo 'posvetitve lateranske bazilike', ki je rimska stolnica ter jo izročilo
imenuje 'mater vseh cerkva mesta in sveta' (Urbe et Orbe). Z nazivom 'mati' ni toliko
mišljena sveta stavba bazilike, ampak delovanje Svetega Duha, ki se v tej stavbi razodeva
in pomnožuje preko službe rimskega škofa v vse skupnosti, ki so v enosti s
Cerkvijo, katere na čelu je.« Tako je papež Frančišek začel predstavitev
današnjega praznika z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra. Po blagoslovu je sveti
oče spomnil, da v Italiji obhajajo zahvalno nedeljo, ki letos nosi naslov 'Hraniti
planet. Energija za življenje.' in namiguje na prihajajoči Expo Milano 2015. Papež
je tudi spomnil, da je danes v Rimu škofijski dan varovanja stvarstva.
Vsakič,
ko obhajamo posvetitev kakšne cerkve, nas to spomni na bistveno resnico, da je svetišče,
narejeno iz opek, znamenje skozi zgodovino žive in delujoče Cerkve, torej tistega
'duhovnega svetišča', kakor pravi apostol Peter, katerega 'živi
kamen, zavržen od ljudi, a izbran ter dragocen za Boga' (1Pt 2,4-8), je Kristus
sam. Jezus je v evangeliju današnjega bogoslužja, ko je govoril o templju, razodel
osupljivo resnico, da Božji tempelj ni samo zgradba, narejena iz opek, ampak je predvsem
njegovo telo, narejeno iz živih kamnov. V moči krsta postane vsak kristjan del Božje
stavbe (prim. 1Kor 3,9), še več, postane Božja Cerkev. Duhovna zgradba, Cerkev, skupnost
ljudi, posvečenih s Kristusovo krvjo ter z Duhom vstalega Gospoda, zahteva od vsakega
od nas, da je v skladu z darom vere in da hodi po poti krščanskega pričevanja. Ni
pa to lahko, to vemo vsi… biti v življenju skladen z vero ter pričevanjem. Iti moramo
naprej ter storiti, da bo naše življenje vsak dan skladno s tem. Kristjan je takšen,
ne zaradi tega kar reče, temveč zaradi tega, kar dela, zaradi načina, kako se obnaša.
Ta skladnost nam daje življenje in je milost Svetega Duha, za katero pa moramo prositi.
Cerkev je bila na začetku svojega življenja ter poslanstva v svetu skupnost, ustanovljena,
da bi izpovedovala vero v Jezusa Kristusa Božjega Sina ter človekovega Odrešenika,
vero, ki deluje po karitativni ljubezni. Ti dve gresta skupaj. Tudi danes je Cerkev
poklicana, da je v svetu skupnost, ki po krstu zakoreninjena v Kristusu, izpoveduje
ponižno in pogumno vero Vanj ter jo izpričuje s karitativno ljubeznijo. K temu prvotnemu
namenu morajo biti usmerjene vse pastoralne institucionalne strukture in organizmi.
Torej, ta bistveni namen je pričevanje vere s karitativno ljubeznijo. Karitativna
ljubezen je izraz vere in vera je razlaga temelja, ki je karitativna ljubezen.
Današnji
praznik nas vabi k premišljevanju o občestvu vseh Cerkva, torej te krščanske skupnosti
ter nas spodbuja k prizadevanju, da bo človeštvo lahko preraslo meje sovraštva ter
ravnodušnosti in si prizadevalo graditi mostove razumevanja ter dialoga, da bo ves
svet ena sama družina v bratstvu in solidarnosti spravljenih ljudstev med seboj. Cerkev
je namreč znamenje ter predokus tega novega človeštva, ko živi ter širi svoje pričevanje
evangelija, ki je sporočilo upanja ter sprave za vse ljudi.
Prosimo za priprošnjo
Sveto Marijo, naj nam pomaga postati kakor ona, 'Božja hiša' živo svetišče
Njegove ljubezni.