Sveti oče udeležencem kolokvija o komplementarnosti moškega in ženske: Družina
je družina
VATIKAN (ponedeljek, 17. november 2014, RV) – »'Komplementarnost': to je
dragocena beseda z mnogovrstnimi valencami. Lahko se nanaša na različne situacije,
kjer en element dopolnjuje drugega ali nadomešča kakšno njegovo pomanjkljivost. Vendar
pa je komplementarnost še veliko več od tega.« S tem uvodnim premišljevanjem je
papež Frančišek nagovoril udeležence tridnevnega mednarodnega in medverskega kolokvija,
ki se je danes začel v Vatikanu. Srečanje, katerega naslov se glasi Komplementarnost
moškega in ženske, je pobuda Kongregacije za verski nauk, ki ga je pripravila
v sodelovanju s Papeškimi sveti za družino, za medverski dialog in za pospeševanje
edinosti med kristjani. Sveti oče je med današnjo avdienco med drugim potrdil, da
se bo septembra 2015 udeležil svetovnega srečanja družin v Philadelphiji.
Komplementarnost
in harmonija »Premišljevanje o komplementarnosti ne pomeni nič drugega kot
premišljevati o dinamičnih harmonijah, ki so v središču vsega stvarstva. To je ključna
beseda: harmonija.« Avtor harmonije pa je Sveti Duh. Mednarodni kolokvij v Vatikanu
je namenjen poglobitvi teme komplementarnosti moškega in ženske. Ta komplementarnost
je v osnovi zakona in družine. Družina je prva šola, kjer se naučimo ceniti svoje
darove in darove drugih, kjer se začnemo učiti umetnosti skupnega življenja. Za večino
je družina prostor, kjer se prične »dihati« vrednote in ideale, kjer se uresničujejo
potenciali kreposti in ljubezni. Obenem je družina prostor napetosti: med sebičnostjo
in nesebičnostjo, med razumom in strastjo, med impulzivnimi željami in dolgoročnimi
cilji, itd. Toda družine nudijo tudi okolje, kjer se te napetosti razrešujejo.
Ko
torej govorimo o komplementarnosti moškega in ženske v tem kontekstu, ne smemo pozabiti
na mnoge oblike, ki jih ima komplementarnost. Kajti vsak moški in vsaka ženska prineseta
v zakon in vzgojo otrok svoj osebni prispevek – lastno bogastvo in karizmo – tako
pa tudi komplementarnost postane veliko bogastvo, dobrina in lepota.
Od
krize družine do krize človeške ekologije Zakon in družina sta v današnjem
času v krizi, je zatem spomnil papež Frančišek. Vse bolj jasno je tudi, da je propadanje
kulture zakona povezano z naraščanjem revščine in vrsto drugih družbenih problemov,
ki zadevajo zlasti ženske, otroke in ostarele. Kriza družine je tudi povod za krizo
človeške ekologije. Družbena okolja, tako kot naravna, morajo namreč biti zaščitena.
Človeštvo je sedaj doumelo nujnost, da se sooči s tem, kar ogroža naravna okolja.
Počasni pa smo – tudi v katoliški kulturi – da bi si priznali, da so prav tako ogrožena
družbena okolja. Zato je nepogrešljivo spodbujati novo človeško ekologijo.
Zakon,
družina in družba Osnovni stebri, na katerih stoji neki narod, so njegove nematerialne
dobrine. In družina ostaja v temelju sobivanja ter je jamstvo proti družbenemu razpadanju:
»Otroci imajo pravico, da rastejo v družini, z očetom in mamo,ki sta zmožna ustvariti primerno okolje za njihov razvoj in čustveno dozorevanje.«
»V
teh dneh, ko boste razmišljali o komplementarnosti moškega in ženske, vas spodbujam,
da bi poudarili še eno resnico, ki zadeva zakon: in sicer, da odločna zavzetost za
solidarnost, zvestobo in rodovitno ljubezen odgovarja na najgloblje želje človeškega
srca.« Za mlade to pomeni, da morajo iti proti toku. Ne smejo se pustiti zaplesti
škodljivi miselnosti začasnega. Iskati morajo močno in dolgotrajno ljubezen. Papež
je pri tem posebej opozoril na past ideoloških konceptov: »Družina je antropološko
dejstvo in posledično je družbeno dejstvo, kulturno dejstvo, itd. Ne moremo je opredeljevati
s koncepti ideološke narave, ki imajo moč samo v nekem zgodovinskem trenutku, nato
pa propadejo.« Prav tako se danes ne more govoriti o konservativni ali napredni
družini: »Družina je družina.«