Kardinal Vegliò na svetovnem kongresu o migraciji: Migracija kot vir in ne problem
VATIKAN (torek, 18. november 2014, RV) – Na papeški univerzi Urbaniana se
je včeraj začel sedmi svetovni kongres o pastorali migrantov. Tristo udeležencev iz
93 držav bo do petka, 21. novembra, razpravlja na temo Sodelovanje in razvoj pastorale
migrantov. Dogodka se udeležujejo tudi predstavniki drugih krščanskih Cerkva in
skupnosti, ki se prav tako soočajo s pojavom migracije, nekaj udeležencev pa prav
tako prihaja iz političnega, diplomatskega in akademskega sveta.
Uvodni govor
je imel kardinal Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov
in itinerantov. Dejal je, da je migracija še vedno »znamenje časov, ki pomembno
vpliva na naše družbe« in »s sabo prinaša možnosti in tveganja«.
Migracije odpirajo različne problematike na socialnem, ekonomskem, političnem, kulturnem
in verskem področju. Zaradi svoje neposredne povezanosti z vsemi področji vsakdanjega
življenja, predstavljajo kompleksen pojav, h kateremu je zato težko pristopati. V
tej dobi migracij se neredko pojavi težnja, da se na tujega migranta gleda s sumničavostjo
in strahom. Namesto sprejema in solidarnosti, migracijski tokovi zbujajo nezaupanje
in sovražnost, bojazen in predsodke. Veliko je tudi razprav o primernih pristopih
k pojavu migracije, ne le na splošni ravni, ampak tudi v lokalnih skupnostih, kjer
je navzočnost migrantov vedno večja. Čeprav je človekova širokosrčnost velika, pa
pogosto prihaja tudi do molčanja pred izolacijo in omejevanjem priseljenih oseb.
Kardinal
Vegliò je spregovoril o svetopisemskem pojmovanju migranta, po katerem je ta opredeljen
kot »tujec«, in sicer kot »tujec med nami«. Ker deli okolje vsakdanjega
življenja z avtohtonimi prebivalci, se tujec po starozaveznem razumevanju prišteva
med »bližnje«. Če pa ima vero v Kristusa, je »brat« v najširšem smislu
besede. Ker zaradi oddaljenosti od svoje domovine potrebuje pomoč in podporo, pripada
kategoriji »bratov v stiski«, s katerimi se identificira sam Jezus, je pojasnil
kardinal. Poudaril je, da je migracija tista pot, po kateri se povezava brat-tujec
uresničuje na vedno nove načine, obenem pa postavlja v krizo vsako konkretizacijo
svetopisemskega ideala bratstva.
Svetovni kongres k pojavu migracije pristopa
z dveh vidikov: sodelovanje in razvoj, je nadaljeval predsednik papeškega sveta. »Pojma
sodelovanje in razvoj izpostavljata predvsem pozitivni poudarek pojava migracije,
vključno z delovno migracijo.« Z vidika sodelovanja ni mogoče spregledati,
da dotok migrantov v ciljne države lahko za slednje predstavlja velike ugodnosti,
v kolikor vnaša nove ustvarjalne in produktivne elemente, ki lahko v veliki meri koristijo
razvoju. Vključitev migrantov v proizvajalni sektor lahko ustvari bogastvo za same
države, obenem pa ponudi priložnosti za formiranje, informiranje, delo in plačilo
migrantov. Ti lahko svojim izvornim državam namenijo del zaslužka, ki so si ga pridobili
v ciljni državi.
Kardinal je pri tem posvaril pred ocenjevanjem razvoja samo
z vidika ekonomske rasti in drugih finančnih kazalcev, kar so vedno izpostavljali
tudi papeži. Res je, da delovna migracija predstavlja velik potencial za razvoj, a
dolgoročno lahko ima tudi negativne posledice za države, ki so jih migranti zapustili.
»Pravi razvoj neke družbe ali države zato ne zahteva samo ekonomskih in strukturnih
sprememb, ampak predvsem korenite spremembe na socialnem in političnem področju.«
Poleg politik razvojnega sodelovanja z državami izvora in državami, preko katerih
potekajo migracijski tokovi, so potrebne migracijske politike, ki migrante ne obravnavajo
samo kot sredstev, ki jih je treba glede na potrebe privabiti ali spoditi, ampak kot
na osebe, ki jim morajo biti zagotovljene vse pravice. »Migranti nimajo samo materialnih
potreb, ampak tudi duhovne, na katere je Cerkev poklicana odgovoriti s celostno
pastoralno oskrbo, ki predstavlja specifično področje znotraj splošne pastorale,«
je izpostavil kardinal Vegliò. Izhodišče je vedno razumevanje razmer, v katerih se
nahajajo migranti, in sicer v vseh razsežnostih, v luči Božje besede in družbenega
nauka Cerkve.