VATIKAN (sreda, 3. december 2014, RV) – Papež Frančišek je med
današnjo splošno avdienco spregovoril o svojem apostolskem potovanju v Turčijo. Potekalo
je od 28. do 30. novembra. Vernike, zbrane na Trgu sv. Petra, je povabil, naj se skupaj
z njim zahvalijo Gospodu za uresničitev potovanja, da bi dalo sadove dialoga v naših
odnosih s pravoslavnimi brati in muslimani ter na poti k miru med narodi. »Naj
vsemogočni in usmiljeni Bog še naprej varuje turški narod, njegove vladarje in predstavnike
različnih verstev,« je dejal papež. »Da bodo lahko skupaj gradili prihodnost
miru, tako da bo Turčija predstavljala kraj mirnega sobivanja med različnimi verstvi
in kulturami. Na priprošnjo Device Marije prosimo, naj Sveti Duh da rodovitnost temu
apostolskemu potovanju in v Cerkvi spodbudi misijonarsko gorečnost za oznanjevanje
vsem narodom, v spoštovanju in bratskem dialogu, da je Gospod Jezus resnica, mir in
ljubezen. Samo on je Gospod.«
Turčija, ljuba vsakemu kristjanu
Papež je na začetku kateheze izrazil hvaležnost turškemu
predsedniku, premierju, predsedniku za verske zadeve in ostalim predstavnikom oblasti,
ki so ga spoštljivo sprejeli in zagotovili tekoče odvijanje dogodkov. Bratsko se je
zahvalil turškim katoliškim škofom in predsedniku Turške škofovske konference. Posebno
zahvalo za topel sprejem je namenil ekumenskemu patriarhu Bartolomeju. Spomnil je
na obiske svojih predhodnikov: bl. Pavla VI. in sv. Janeza Pavla II., ki sta – kot
je zatrdil – iz nebes varovala njegovo romanje, ter Benedikta XVI. »Ta dežela
je ljuba vsakemu kristjanu, predvsem zato, ker se je tu rodil apostol Pavel, ker je
tu potekalo prvih sedem koncilov in ker se tu, blizu Efeza, nahaja ''Marijina hiša''.
Izročilo namreč pravi, da je tu živela Marija po prihodu Svetega Duha.«
Kristjani in muslimani – skupaj v prizadevanju za mir
V nadaljevanju je sveti oče izpostavil osrednje dogodke.
Prvi dan apostolskega potovanja, preživel ga je v prestolnici Ankari, se je sestal
s turškimi oblastmi. Država je sicer muslimanska, a po ustavi velja za laično. Pogovarjali
so se o nasilju. Pozaba Boga in ne njegovo poveličevanje rojeva nasilje, je dejal
papež in dodal, da je ravno zato »vztrajal na pomembnosti, da si kristjani in
muslimani skupaj prizadevajo za solidarnost, mir in pravičnost« ter da »mora
vsaka država državljanom in verskim skupnostim zagotoviti dejansko svobodo bogočastja«.
Prošnja za edinost Cerkve
Drugi dan obiska se je odvijal v Istanbulu. Papež
je obiskal kraje, ki so simbolnega pomena za različna verstva v Turčiji. Kot je zatrdil,
jih je obiskal z molitvijo h Gospodu, Bogu nebes in zemlje, usmiljenemu Očetu celotnega
človeštva. V središču tega dne je bila evharistična daritev, ki je povezala pastirje
in vernike različnih katoliških obredov, navzočih v Turčiji. Udeležili so se je tudi
ekumenski patriarh, armenski patriarhalni vikar, sirsko pravoslavni metropolit ter
protestantski predstavniki. Skupaj so prosili za Svetega Duha, ki ustvarja edinost
Cerkve: edinost v veri, ljubezni in notranji skladnosti. Kot je dodal Frančišek, »Božje
ljudstvo je v bogastvu svojih izročil in členov poklicano, da se pusti voditi Svetemu
Duhu, v drži stale odprtosti, krotkosti in pokorščine«.
Frančišek in Bartolomej obnovila zavzemanje za edinost
Praznik apostola Andreja je bil idealna priložnost
za utrditev bratskih odnosov med rimskim škofom, Petrovim naslednikom, in carigrajskim
ekumenskim patriarhom, Andrejevim naslednikom. Frančišek in Bartolomej sta obnovila
skupno zavzetost za nadaljevanje poti proti ponovni vzpostavitvi polnega občestva
med katoličani in pravoslavnimi. Po slovesnem pravoslavnem bogoslužju za praznik sv.
Andreja, sta podpisala skupno izjavo, zatem pa še skupaj podelila blagoslov. »Molitev
je namreč osnova za vsak ploden ekumenski dialog pod vodstvom Svetega Duha, ki ustvarja
edinost,« je dodal papež.
Moliti za vse begunce
Zadnje papeževo srečanje je bilo namenjeno skupini
mladih beguncev, ki bivajo v salezijanskem domu. Kot je dejal, je srečanje bilo lepo,
a tudi boleče: »Zame je bilo zelo pomembno, da sem se srečal z nekaterimi begunci
iz vojnih con Bližnjega vzhoda, da sem jim izrazil svojo bližino in bližino Cerkve
ter poudaril pomen sprejemanja, glede česar si Turčija veliko prizadeva.« Papež
je pri tem pozval k molitvi za vse begunce in prebežnike ter da bi se odstranili povodi
za to globoko rano.
All the contents on this site are copyrighted ©. |