2014-12-07 14:35:00

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 1. do 6. decembra 2014)


Šesto apostolsko potovanje: Turčija
»Naj vsemogočni in usmiljeni Bog še naprej varuje turški narod, njegove vladarje in predstavnike različnih verstev.« Tako je dejal papež Frančišek po koncu svojega zadnjega apostolskega potovanja. V sredo je namreč splošno avdienco namenil obisku Turčije, kjer se je mudil od 28. do 30. novembra. »Da bi lahko skupaj gradili prihodnost miru, tako da bo Turčija predstavljala kraj mirnega sobivanja med različnimi verstvi in kulturami. Na priprošnjo Device Marije prosimo, naj Sveti Duh da rodovitnost temu apostolskemu potovanju in v Cerkvi spodbudi misijonarsko gorečnost za oznanjevanje vsem narodom, v spoštovanju in bratskem dialogu, da je Gospod Jezus resnica, mir in ljubezen. Samo on je Gospod.« Po papeževih besedah je Turčija ljuba vsakemu kristjanu, predvsem zato, ker se je tu rodil apostol Pavel, ker je tu potekalo prvih sedem koncilov in ker se tu, blizu Efeza, nahaja ''Marijina hiša''. Izročilo namreč pravi, da je tu živela Marija po prihodu Svetega Duha.

Podpis skupne izjave za odpravo modernega suženjstva
V torek, 2. decembra, ko je potekal mednarodni dan za odpravo suženjstva, se je v Vatikanu zbrala skupina voditeljev večjih svetovnih verstev, med njimi je bil tudi papež Frančišek. Podpisali so namreč skupno izjavo za odpravo modernega suženjstva. Dvanajst podpisnikov je s tem izjavilo, da se različne oblike modernega suženjstva, kot so trgovina z ljudmi, prisilno delo, prostitucija, trgovina s človeškimi organi, morajo obravnavati kot zločin proti človeštvu in kot take jih mora prepoznati vsak človek in vsak narod. Frančišek je zbrane tudi nagovoril. Poudaril je, da je vsako človeško bitje podoba Boga. Bog je ljubezen in svoboda, daje se nam v medosebnih odnosih. Vsako človeško bitje je torej svobodno bitje, namenjeno, da obstaja za dobro drugega, v enakosti in bratstvu. »Vse osebe so med seboj enake, zato se jim mora priznati enaka svoboda in enako dostojanstvo. Vsak diskriminanten odnos, ki ne spoštuje temeljnega načela, da mi je drugi enak, pomeni hudodelstvo.«

Pri papežu člani Mednarodne teološke komisije
»Teolog je predvsem vernik, ki posluša živo Božjo besedo ter jo sprejme v srce in misli.« Tako je papež nagovoril člane Mednarodne teološke komisije. Izpostavil je pomembno vlogo žensk na področju teologije: »Cerkev namreč priznava nepogrešljiv prispevek, ki ga daje ženska v družbi s tenkočutnostjo, intuicijo in značajskimi zmožnostmi, ki so navadno značilnejše za ženske kakor za moške … Z veseljem vidim, kako številne ženske … dajejo nove pobude za teološko premišljevanje. S svojim ženskim talentom lahko teologinje odkrijejo določene še neznane vidike Kristusove skrivnosti, v kateri so skriti vsi zakladi modrosti in znanja.«

Reveži ne smejo biti priložnost za zaslužek
S papežem Frančiškom so se prejšnji teden srečali tudi člani mednarodne zveze krščanskih prostovoljskih organizacij. Sveti oče je njihovo pomoč ljudem v stiski opisal kot »živo oznanilo Kristusove nežnosti, ki hodi s človeštvom vsakega časa«. Spodbudil jih je k pričevanju o zastonjskosti in oblikovanju protagonizma revnih: »Zelo je potrebno pričevati o vrednosti zastonjskosti: reveži ne smejo postati priložnost za zaslužek!« Posebno znamenje miru in upanja pomeni prostovoljstvo v begunskih taboriščih: »Koliko ljudi po svetu beži pred grozotami vojne! Koliko oseb je preganjanih zaradi vere, prisiljenih zapustiti svoje domove, kraje čaščenja, svojo zemljo, vse, kar imajo radi! Koliko zlomljenih življenj! Koliko trpljenja in koliko uničenja! Pred vsem tem se Kristusov učenec ne umakne, ne obrne obraza v drugo stran, ampak želi poskrbeti za to razbolelo človeštvo, z bližino in evangeljskim sprejemanjem.«

Papeževe jutranje maše v Domu sv. Marte
Sklenimo pregled minulega tedna z besedami iz jutranje homilije, ki jo je papež Frančišek imel med sveto mašo v Domu sv. Marte v četrtek. Spregovoril je o mnogih skritih svetnikih, moških in ženskah, ki v praksi uresničujejo Jezusovo ljubezen. Svojo hišo so zgradili na skali, ki je Kristus. »Pomislimo na najmanjše; na bolnike, ki darujejo svoje trpljenje za Cerkev in za druge. Pomislimo na mnoge osamljene ostarele, ki molijo in darujejo. Pomislimo na mnoge družinske mame in očete, ki z velikim naporom skrbijo za svojo družino: vzgoja otrok, vsakdanje delo, težave. A vedno z upanjem v Jezusa. Ne bojijo se. Storijo to, kar lahko.« To so »svetniki vsakdanjega življenja«. »Pomislimo na mnoge duhovnike, ki se ne kažejo, a ki ogromno delajo v svojih župnijah in to z veliko ljubezni: kateheze za otroke, skrb za ostarele in bolne, priprava na zakon … Vsak dan isto, isto isto. A se ne dolgočasijo, kajti za temelj imajo skalo. To je Jezus. In to daje svetost Cerkvi. To daje upanje.«

 








All the contents on this site are copyrighted ©.