Sinodalno poročilo (Relatio Synodi)
Tretje izredno splošno zasedanje
škofovske sinode
»Pastoralni izzivi glede družine
v okviru evangelizacije«
Prvi del
Poslušanje: okvir in izzivi glede
družine
Družbeno-kulturni okvir
5. Zvesti Kristusovemu nauku gledamo
na stvarnost današnje družine v njeni celovitosti, z njenimi svetlimi in senčnimi
platmi. Mislimo na starše, na stare starše, na brate in sestre, na bližnje in daljne
sorodnike in na vez med družinami, ki povezuje vsak zakon. Antropološko-kulturna sprememba
danes vpliva na vse vidike življenja in terja analitičen in natančen pristop. Najprej
je treba podčrtati pozitivne vidike: večjo svobodo izražanja in boljše priznavanje
pravic žene in otrok, vsaj v nekaterih verstvih. Po drugi strani pa je treba prav
tako upoštevati rastočo nevarnost, ki se odraža v čezmernem individualizmu, ki kvari
družinske vezi in dosega svoj višek v tem, da gleda na člane družine kot na otoke.
V nekaterih primerih tako prevladuje predstava posameznika, ki se ravna samo po svojih
željah, kakor da bi bil sam na svetu. Temu se pridružuje še kriza vere, ki je dosegla
številne katoličane in je pogosto vzrok krize zakona in družine.
(za 177 / proti 3)
6. Ena največjih oblik uboštva
današnje kulture je osamljenost kot posledica odsotnosti Boga v življenju ljudi in
krhkosti odnosov. Poleg tega obstaja splošen občutek nemoči spričo družbenogospodarske
stvarnosti, ki se pogosto konča s tem, da zaduši družine. To velja recimo glede vedno
večje revščine in negotovosti pri delu, kar ljudje včasih doživljajo kot pravo moro,
ali pa zaradi prehudih davkov, kar mladih gotovo ne spodbuja k poroki. Družine se
pogosto počutijo zapuščene zaradi nezanimanja in pičle pozornosti s strani institucij.
Negativne posledice z vidika družbene organiziranosti so vidne povsod: od demografske
krize do težav pri vzgoji, od omahovanja pri sprejemanju nerojenega življenja do dojemanja
starih ljudi kot bremen, do širjenja čustvene hladnosti, ki včasih preide v nasilje.
Država ima odgovornost, da ustvari pravne in delovne pogoje in zagotovi mladim prihodnost
ter jim pomaga pri njihovem načrtovanju osnovanja družine.
(za 175 / proti 5)
7. Nekateri kulturni in verski
okviri predstavljajo posebne izzive. V nekaterih družbah še obstaja mnogoženstvo,
v nekaterih tradicionalnih okoljih pa običaj »zakona po obdobjih«. Spet v drugih okoljih
ohranjajo navado kombiniranih zakonov. V deželah, kjer je navzočnost katoliške Cerkve
majhna, obstajajo številni versko mešani zakoni z različnimi kulturami in z vsemi
znanimi težavami glede pravne oblike, krsta in vzgoje otrok kakor tudi z ozirom na
medsebojno spoštovanje do različnosti vere. V teh zakonih lahko nastopi nevarnost
relativizma ali ravnodušnosti. Lahko pa tudi pospešujejo ekumenskega duha in medverstveni
dialog skupnosti, ki skladno živijo skupaj. V mnogih območjih, ne le na Zahodu, je
dokaj razširjeno sobivanje dvojic pred poroko ali pa tudi sobivanje povsem brez namena,
da bi partnerstvu dali institucionalno vez. Temu se pogosto pridružuje civilna zakonodaja,
ki ogroža zakon in družino. Zaradi sekularizacije je v mnogih delih sveta močno nazadovala
vezanost na Boga in vera ni več družbena skupna dobrina.
(za 170 / proti 9)
8. Veliko otrok se rodi izven
zakona, zlasti v nekaterih deželah, in mnogi nato odraščajo samo z enim od staršev
ali v razširjenem ali na novo oblikovanem družinskem okolju. Število ločitev narašča
in neredko prihaja do takšnih odločitev samo zaradi gospodarskih dejavnikov. Otroci
so pogosto predmet prepira svojih staršev; otroci so nato prave žrtve družinskih razprtij.
Očetje so pogosto odsotni, ne le iz ekonomskih razlogov; odsotni so prav tam, kjer
bi bilo potrebno, da jasneje prevzamejo odgovornost za otroke in družino. Priznavanje
dostojanstva žene je treba še naprej širiti in pospeševati. Dejansko je žena danes
dostikrat izpostavljena zapostavljanju in tudi dar materinstva ji pogosto nakoplje
težave namesto spoštovanja. Tudi ne smemo pozabiti na vedno večje nasilje nad ženami,
včasih na žalost tudi znotraj družin; zelo hudo je tudi pohabljanje rodil, razširjeno
v nekaterih kulturah. Končno je spolno izrabljanje otrok ena najbolj sramotnih in
sprevrženih stvarnosti današnje družbe. Tudi družbe, v katerih divja vojna, terorizem
ali organizirana kriminalnost, doživljajo, da se položaj družin slabša. Predvsem v
velemestih in na njihovih obrobjih narašča pojav tako imenovanih otrok na cesti. Preseljevanje
je nadaljnja značilnost časa, ki ga je treba razumeti in reševati z vsemi njegovimi
obremenitvami za družino.
(za 179 / proti 1)
All the contents on this site are copyrighted ©. |