2014-12-10 12:29:00

Frančiškova poslanica za 48. svetovni dan miru: »Ne več sužnji, ampak bratje«


VATIKAN (sreda, 10. december 2014, RV) – »Ne več sužnji, ampak bratje« nosi naslov poslanica papeža Frančiška za 48. svetovni dan miru, ki ga bomo obhajali 1. januarja prihodnje leto. Naslov se navdihuje v pismu apostola Pavla Filemonu. Poslanico svetega očeta so danes predstavili na tiskovnem uradu Svetega sedeža. Obhajanje svetovnega dneva miru na prvi dan v novem letu se je začelo leta 1967 in sicer na željo Pavla VI. Poslanica, ki jo papež ob tej priložnosti napiše na posebej izbrano temo, vedno opozarja na bistveno vrednoto miru in nujnost neutrudnega prizadevanja za to, da bi mir dosegli.

 V poslušanju Božjega načrta o človeštvu
Papež na začetku letošnje poslanice povabi k poslušanju Božjega načrta o človeštvu. Iz Svetega pisma najprej navede omenjeni odlomek apostola Pavla Filemonu: »Morda je bil zato (Onezim) za kratek čas ločen od tebe, da bi ga spet pridobil za zmeraj, in sicer ne več kot sužnja, ampak več kot sužnja, kot brata, nadvse ljubega najprej meni, še koliko bolj pa tebi, tako v mesu kot v Gospodu« (Flm 1,15-16). Onezim je namreč kot kristjan postal Filemonov brat. Spreobrnjenje h Kristusu, kar pomeni začetek novega življenja kot Kristusov učenec, je pravzaprav novo rojstvo, ki poraja bratstvo kot temeljno vez družinskega življenja, kakor tudi osnovo za družbeno življenje. Nadalje sveti oče navaja, da je osnova za bratstvo in sestrstvo že v stvarjenju človeka kot moškega in žensko. Žal pa je med prerojenjem v Kristusu ter stvarjenjem negativna resničnost greha, ki »večkrat prekine bratstvo, ki izhaja iz stvarjenja in nenehoma pači lepoto ter vzvišenost biti bratje in sestre iste človeške družine.

 Raznovrstni obrazi suženjstva včeraj in danes
Nadalje papež Frančišek predstavi različne obraze suženjstva tako iz preteklosti kot v sedanjosti. »V zgodovini človeštva so bila obdobja, ko je bilo suženjstvo splošno sprejeto in urejeno z zakonom.« Sedaj uradno ni več suženjstva, lahko pa v številnih oblikah odnosov prepoznamo oblike zasužnjevanja. V mislih svetega očeta so tako na številnih področjih podjarmljeni delavci, delavke, mladoletni, številni migranti, osebe prisiljene v prostitucijo, otroci in odrasli, žrtve trgovine z ljudmi ali trgovine z človeškimi organi. »Ne nazadnje pa mislim tudi na vse tiste, ki so jih teroristične skupine ugrabile ter jih podjarmile za njihove namene kot bojevnike ali pa dekleta in žene kot spolne sužnje. Številni med njimi izginejo, so večkrat preprodani, trpinčeni, pohabljeni ali ubiti.«

 Globlji vzroki suženjstva
»Bodisi danes kot včeraj je vzrok suženjstva v pojmovanju človeške osebe, ki omogoča, da se z njo ravna kot s predmetom. Ko greh pokvari človekovo srce in ga oddalji od njegovega Stvarnika in od njemu podobnih, teh več ne zazna, kot bitja, ki imajo isto dostojanstvo, kot bratje in sestre človeškega rodu temveč kot predmete.« Poleg tega ontološkega vzroka »zavračanja človečnosti v drugem«, papež Frančišek navaja še druge vzroke. Ti so revščina, pomanjkanje dostopa do vzgoje, dela. Tudi pokvarjenost tistih, ki so pripravljeni na vse, samo da se obogatijo, sveti oče navaja kot vzrok za suženjstvo. Nadalje so vzroki za suženjstvo oboroženi spopadi, nasilje, kriminal in terorizem.

 Skupen boj proti suženjstvu
Papež Frančišek v svoji poslanici nadalje navaja, da je na prvi pogled zaznavna do tega pojava neka splošna ravnodušnost, a hkrati pokaže na izredno veliko tiho delo številnih redovnih skupnosti, še posebej ženskih, ki ga že leta in leta opravljajo v prid žrtvam suženjstva. Potem ko pokaže na to neizmerno delo, pa povabi k boju proti suženjstvu tudi na institucionalnem nivoju tako na ravni države kot na ravni medvladnih organizacij. Sveti oče nadalje pozove vsa podjetja, da zagotovijo pogoje za človeka vredno delo in pozove civilne nevladne organizacije, naj ozaveščajo glede tega tako potrošnike, kakor tudi vse prebivalstvo, da se uprejo in izkoreninijo kulturo podjarmljenosti. Na tem mestu papež omenja tudi prispevek Svetega sedeža.

 Globalizirati je potrebno bratstvo in ne suženjstva ter ravnodušnosti
»V svojem delu 'oznanjevanja resnice Kristusove ljubezni v družbi', si Cerkev v svojem delovanju karitativnega značaja nenehno prizadeva izhajati iz resnice o človeku«, je v poslanici zapisal sveti oče in navedel iz okrožnice papeža Benedikta XVI. Rešeni v upanju, primer svete Jožefine Bakhita, ki je bila rojena leta 1869 v Darfurju v Sudanu. »Pri devetih letih so jo trgovci s sužnji ugrabili, do krvi pretepli in petkrat prodali na sudanskih trgih s sužnji… Osvoboditev, ki jo je sama prejela po srečanju z Bogom v Jezusu Kristusu, je morala podarjati naprej; ta osvoboditev mora biti podarjena tudi drugim, kolikor mogoče mnogim.«

Sveti oče zaključi poslanico z besedami: »Vemo, da bo Bog vprašal vsakega od nas: 'Kaj si storil svojemu bratu?' (prim. 1Mz 4,9-10). Povsod navzoča ravnodušnost, ki otežuje življenja številnih bratov in sester, od nas vseh zahteva, da postanemo ustvarjalci povsod navzoče solidarnosti ter bratstva, ki jim bo lahko povrnila upanje ter bodo lahko pogumno stopili na pot skozi probleme današnjega časa ter z novim pogledom, ki ga to prinaša in ga Bog polaga v naše roke.«








All the contents on this site are copyrighted ©.