Papež Frančišek med jutranjo mašo: Bog je kot mama. Ljubi zastonj in z nežnostjo

VATIKAN (četrtek, 11. december 2014, RV) – Papeževa jutranja homilija je danes govorila o Bogu, ki nas ljubi kot mama. Ljubi nas zastonj. Mi pa pogosto želimo kontrolirati to milost z neke vrste »duhovnim računovodstvom«, kot je dejal papež Frančišek med sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

Papež je pri homiliji izhajal iz knjige preroka Izaije in dejal, da Bog svojega ljudstva ne rešuje na daleč, ampak od blizu, s svojo nežnostjo. »Bližina je tako velika, da se Bog pokaže kot mama, ki se pogovarja s svojim otrokom.« Kot mama, ki poje uspavanko otroku in govori z otroškim glasom, postane majhna kot otrok in govori z otroškim tonom, tako da se nekomu, ki ne razume veličine vsega tega, zdi smešna. »Ne boj se, Jakob, črviček,« beremo v današnjem berilu. »Koliko krat mama govori na ta način otroku, ko ga ljubkuje,« je pripomnil papež. Kot pravi Izaija: »Glej, naredim te za mlatilne sani, nove sani … naredim te velikega…« Mama tako ljubkuje svojega otroka in ta ji je vedno bolj blizu. »Tudi Bog dela enako. To je Božja nežnost. Tako zelo nam je blizu, da se izrazi s to nežnostjo: nežnostjo mame.«

Bog nas ljubi zastonj. Kot mama ljubi svojega otroka, je nadaljeval Frančišek. In otrok se pusti ljubiti. To je Božja milost. Mi pa velikokrat, da bi se čutili varne, želimo kontrolirati milost. Tako v zgodovini kot v osebnem življenju smo vedno pred skušnjavo, da bi milost spremenili v potrošno blago in jo kontrolirali: lahko da si pravimo, kako imamo veliko milosti ali kako imamo čisto dušo, kako smo v milosti.

In tako ta resnica o bližini Boga postane »duhovno računovodstvo«, je opozoril papež. Začnemo delati stvari, da bi si zagotovili milost za določen čas, si jo nakopičili. »A kaj je milost? Je blago? Na ta način se zdi, da je. V zgodovini je bližina Boga njegovemu ljudstvu bila izdana zaradi te naše egoistične drže, ker smo hoteli kontrolirati milost, iz nje narediti potrošno blago.« Frančišek je spomnil na ljudi, ki so v Jezusovem času hoteli kontrolirati milost. To so bili farizeji, sužnji mnogih zakonov, ki so jih nalagali na ramena ljudi. Zatem saduceji s svojimi političnimi kompromisi. In Eseni, zelo dobri ljudje, a tudi zelo boječi, niso hoteli tvegati, tako da so se na koncu osamili v svojih samostanih. Ter zeloti, za katere je Božja milost bila osvobodilna vojna, samo drug način trgovanja z milostjo.

»Božja milost pa je nekaj popolnoma drugega: je bližina, je nežnost,« je pojasnil papež. »Če ti v svojem odnosu z Gospodom ne čutiš, da te ljubi z nežnostjo, to pomeni, da ti še nekaj manjka. Nisi še dojel, kaj je milost, nisi še sprejel milosti, ki je ta bližina.« Spomnil je na spoved izpred mnogih let, ko se je neka gospa mučila z veljavnostjo neke poročne maše, ki se je je udeležila v soboto zvečer, berila in evangelij pa so bili drugačni od nedeljskih. Papež ji je odgovoril, da jo Gospod zelo ljubi. Bila je pri maši, prejela je obhajilo, bila je z Jezusom. Gospod ni trgovec, Gospod ljubi, je blizu.

Tudi sv. Pavel je odločno reagiral na to duhovnost postave, ko mislim, da sem pravičen takrat, ko izpolnjujem določena pravila in dejanja. »Ampak ti si pravičen, ker se ti je Bog približal, ker te Bog ljubkuje, ker ti Bog z nežnostjo govori lepe stvari: to je naša pravičnost, ta Božja bližina, ta nežnost, ta ljubezen,« je poudaril papež. Naš Bog je zelo dober, tako zelo, da se nam zdi smešen. »Če bi imeli pogum in bi odprli svoje srce za to Božjo nežnost, koliko duhovne svobode bi imeli! Koliko!« Papež Frančišek je ob koncu homilije povabil, naj danes preberemo 41 poglavje iz knjige preroka Izaije, od vrstice 13 do 20. »Ta Božja nežnost, ta Bog, ki vsakemu med nami poje uspavanko kot mama.«