2014-12-21 13:00:00

S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 15. do 20. decembra 2014)


Dva naroda sta naredila korak k zbliževanju
»Danes smo vsi zadovoljni, saj smo videli, kako sta dva naroda, ki sta se pred tolikimi leti oddaljila, včeraj naredila korak k zbliževanju. Do tega je prišlo po zaslugi veleposlanikov, diplomacije.« V minulem tednu je v svetu odzvanjal zlasti en dogodek, to je vzpostavitev diplomatskih odnosov med Kubo in ZDA. Papež Frančišek je ob tej zgodovinski odločitvi izrazil veliko zadovoljstvo. Do nje je prišlo ravno na dan, ko je praznoval svoj 78. rojstni dan. Spregovoril pa je o tem, ko se je srečal z novimi veleposlaniki pri Svetem sedežu. Le-tem je tako dejal: »Značilnost veleposlanikovega dela je, da dela majhne korake, majhne stvari, a vedno z namenom po miru, zbliževanju src ljudstev, sejanju bratstva med narodi (…) Plemenito je vaše delo, zelo plemenito.«

Bog se je odločil roditi v človeški družini
»Bog se je odločil roditi v človeški družini, katero je oblikoval On sam. Oblikoval jo je v neki odročni vasi na periferiji Rimskega cesarstva.« Tako so se glasile papeževe besede med sredino katehezo, katero je posvetil družini. »Vsaka krščanska družina lahko Jezusa – tako kot Marija in Jožef – predvsem sprejme, ga posluša, se pogovarja z Njim, ga varuje, brani, raste skupaj z Njim, in tako izboljša svet. Naredimo Gospodu prostor v naših srcih in naših dneh.« Tako sta storila tudi Marija in Jožef, četudi ni bilo lahko. Premagati sta morala mnoge težave. »Družina iz Nazareta nas zavezuje, da bi ponovno odkrili poklicanost in poslanstvo vsake družine. In kot se je zgodilo v tistih tridesetih letih v Nazaretu, se lahko zgodi tudi nam: normalna lahko postane ljubezen in ne sovraštvo, običajna lahko postane medsebojna pomoč in ne ravnodušnost ali sovražnost.« »To je veliko poslanstvo družine: narediti prostor Jezusu, ki prihaja, sprejeti Jezusa v družino, v osebi otrok, moža, žene, starih staršev – kajti Jezus je tam.«

Katoliški mediji: prebuditi besede, odpirati, govoriti celotni osebi
»Če smo zares prepričani v tisto, kar moramo reči, besede pridejo. Če pa nas skrbijo taktični vidiki, bo naše govorjenje izumetničeno, malo komunikativno, plehko, laboratorijsko govorjenje. Le-to pa ne sporoča ničesar.« Tako je papež Frančišek dejal zaposlenim na televiziji italijanske Cerkve TV 2000, katerim je spregovoril o katoliških medijih in natančneje o treh nalogah komunikatorja. Prva je: »Prebuditi besede.« Druga: »Odpirati in ne zapirati.« Tretja naloga pa je govoriti celotni osebi, razumu in srcu, da bi lahko videla onstran neposrednega.

Petsto let reformacije: skupaj gradimo pot miru
Sveti oče se je v minulem tednu srečal tudi z delegacijo nemške evangeljske luteranske Cerkve. V govoru se je dotaknil nekaterih razsežnosti ekumenskega pogovora med katoličani in luterani v preteklih desetletjih. Med drugim je dejal: »Ne pozabimo, da skupaj gradimo pot miru, medsebojnega spoštovanja, teološkega raziskovanja, pot, zaradi katere v prihodnost zremo z upanjem.« Papež je spomnil tudi, da bomo v letu 2017 obhajali petsto let reformacije. V središču tega praznovanja bo molitev, globoka prošnja za odpuščanje zaradi obojestranske krivde in veselje, da skupaj stopamo po ekumenski poti. »To skupno praznovanje reformacije naj vse nas opogumlja, da bomo z Božjo pomočjo in s podporo njegovega Svetega Duha zmogli narediti nadaljnje korake naproti edinosti in da se ne bomo preprosto zaustavili ob tem, kar smo že dosegli.«

Šport je v Cerkvi domač
»V naši dobi je šport v Cerkvi domač,« je zatrdil papež Frančišek, ko se je srečal z atleti in vodilnimi iz Italijanskega olimpijskega komiteja: »Šport je bil od vedno naklonjen vesoljnosti, ki je zaznamovana z bratstvom in prijateljstvom med narodi, slogo in mirom med narodi; s spoštovanjem, strpnostjo, harmonijo raznovrstnosti.« Vsak športni dogodek, še posebej pa olimpijski, ko se pomerijo predstavniki narodov z različnimi zgodovinami, kulturami, tradicijami, religijami in vrednotami, lahko odpre nove, včasih nenadejane poti pri preseganju sporov, katere je povzročilo kršenje človekovih pravic. Olimpijsko geslo »Hitreje, višje, močneje« (Citius, altius, fortius), je še zatrdil papež, predstavlja »izziv, h kateremu smo poklicani vsi«: sprejeti napor in žrtve, da bi dosegli pomembne cilje v življenju; sprejeti lastne omejitve, ne da bi dovolili, da nas le-te zaustavijo, ampak si prizadevati preseči jih.

Gospodova navzočnost odpre obzorja
Med številnimi avdiencami v minulem tednu je bilo tudi srečanje s člani Skupnosti papeža Janeza XXIII., ki v kar 34 državah po svetu deluje med najbolj trpečimi in ubogimi. Frančišek jih je spomnil na najnevarnejše siromaštvo, ki je povod za vsa druga. To je »oddaljenost od Boga, domišljavost, da zmoremo brez Njega«. »Gospodova navzočnost je, ki zaznamuje razliko med svobodo dobrega in suženjstvom slabega; ki nas lahko usposobi, da delamo dobra dela in iz tega pridobivamo notranje veselje, zmožno razširiti se tudi na tiste, ki so nam blizu. Gospodova navzočnost odpre obzorja, pozdravi skrbi in vznemirjenost, da nam potrebno moč, da premagamo težave in preizkušnje. Tam, kjer je Gospod Jezus, tam je vstajenje, tam je življenje, kajti On je vstajenje in življenje.« Vera resnično prestavlja gore ravnodušnosti in apatije, nezanimanja in nerodovitnega umikanja sami vase. Vera odpira vrata ljubezni. V nas vzbuja željo, da bi posnemali Jezusa, spodbuja nas k dobremu, daje nam pogum, da ravnamo po zgledu usmiljenega Samarijana.

Z milostjo božiča vam želi Jezus pomagati narediti še odločnejši korak
»Nikoli se ne predajte, kajti tisto, kar si je Jezus zamislil za vašo pot, se lahko vse zgradi skupaj: skupaj z vašimi starši, brati in sestrami, s prijatelji, s sošolci v šoli, pri verouku, v oratoriju.« S temi besedami je papež v minulem tednu spodbudil otroke iz italijanske Katoliške akcije. Dejal jim je tudi: »Sedaj, z milostjo božiča, vam želi Jezus pomagati narediti še odločnejši korak, prepričljivejši in bolj radosten, da bi postali njegovi učenci. Dovolj je ena sama besedica: 'Tukaj sem.'« Božiču oziroma božičnim znamenjem je papež Frančišek nekaj besed namenil tudi, ko je sprejel delegaciji iz Verone in Catanzara. Ti dve italijanski mesti sta namreč letos podarili jaslice in božično drevo, ki krasita Trg sv. Petra v Vatikanu. »Jaslice in božično drevo spominjata na skrivnost utelešenja, na edinorojenega Božjega Sina, ki je postal človek, da bi nas zveličal, in na luč, ki jo je Jezus s svojim rojstvom prinesel na svet. Toda jaslice in drevo se dotikata src vseh, tudi tistih, ki ne verujejo, saj govorita o bratstvu, intimnosti in prijateljstvu; ljudi našega časa kličeta k ponovnemu odkritju lepote preprostosti, medsebojne delitve in solidarnosti. Sta povabilo k edinosti, slogi in miru (…) Sta povabilo, da bi v našem osebnem in družbenem življenju naredili prostor Bogu, ki ne pride z nadutostjo, da bi vsilil svojo moč, temveč nam ponudi svojo vsemogočno ljubezen preko krhke podobe Otroka. Jaslice in drevo torej prinašata sporočilo luči, upanja in ljubezni.«

Ko bomo sposobni Bogu reči: Gospod, tukaj so moji grehi …
V minulem tednu je papež Frančišek tudi še zadnjič v tem koledarskem letu skupaj s skupino vernikov obhajal jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Za zaključek torej izpostavljamo njegove besede iz ene izmed homilij: »Če tvoje srce ni skesano, če ne poslušaš Gospoda, če ne sprejmeš opomina in če ne zaupaš v Boga, imaš srce, ki se ne kesa (…) Ko bomo sposobni Bogu reči: 'Gospod, tukaj so moji grehi, niso od tistega ali od onega, temveč so moji ... Vzemi jih in bom rešen – ko bomo sposobni storiti to, bomo tisto lepo ljudstvo, ubogo in ponižno, ki zaupa v Gospodovo ime. Gospod naj nam nakloni to milost.«








All the contents on this site are copyrighted ©.