Papež Frančišek med opoldansko molitvijo o 'odprtih nebesih' in molitvi k Svetemu Duhu

TRG SV. PETRA (nedelja, 11. januar 2015, RV) – »Danes obhajamo praznik Gospodovega krsta, s tem se zaključi božični čas. Evangelij opisuje to, kar se je zgodilo na obali Jordana. V trenutku, ko je Janez Krstnik krstil Jezusa, se je nebo odprlo. 'Takoj' pravi sv. Marko, 'ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa, ki se odpirajo' (Mr 1,10). Na misel takoj pride zaupna prošnja preroka Izaija: 'O da bi predrl nebo in stopil dol!' (Iz 63,19).  Med dogodkom Jezusovega krsta je bila ta prošnja uslišana.« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldansko molitev na Trgu sv. Petra na današnjo nedeljo Gospodovega krsta. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče dejal: »Jutri zvečer bom odpotoval na apostolsko potovanje na Šrilanko in Filipine.« Papež je zatem na trgu opazil napis 'srečno pot' in po nekaj sekundni tišini nadaljeval: »Hvala za vaše voščilo, ki je na tistem plakatu, najlepša hvala. Prosim vas, spremljajte me z molitvijo. Prosim pa tudi Šrilančane in Filipince, ki so tu v Rimu, naj še posebej molijo za moje potovanje. Hvala!«

Papež Frančišek je potem, ko je dejal, da je bila Izaijeva prošnja uslišana nadaljeval: »S tem se je končalo obdobje 'zaprtih nebes', ki predstavljajo ločitev med Bogom in človekom, kot posledico greha. Greh nas oddalji od Boga, pretrga povezavo med zemljo in nebom in povzroči našo bedo ter zgrešenost življenja. 'Odprta nebesa' pa označujejo Božjo podaritev njegove milosti, da bi zemlja dala svoj sad (prim. Ps 85,13). S tem je zemlja postala bivališče Boga med ljudmi in vsakdo ima možnost srečati Božjega Sina, okušati vso ljubezen in neskončno usmiljenje. Srečamo ga lahko realno navzočega v zakramentih, še posebej v evharistiji. Lahko ga prepoznamo v obličju naših bratov in sester, še posebej v ubogih, bolnih, zaprtih, beguncih. Oni so živo meso trpečega Kristusa in vidna podoba nevidnega Boga.

Z Jezusovim krstom pa se niso samo odprla nebesa, ampak je tudi Bog ponovno dal slišati svoj glas: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje« (Mr 1,11). Očetov glas razglaša skrivnost, ki se skriva v Človeku krščenem od Predhodnika.

Zatem pa spust Svetega Duha v obliki goloba, kar dovoli Kristusu, Posvečenem od Gospoda, da lahko začne svoje poslanstvo, ki je naše zveličanje. Sveti Duh, 'veliki pozabljeni' v naših molitvah. Mi pogosto molimo k Jezusu, molimo k Očetu, še posebej, ko molimo Očenaš, ne molimo pa tako pogosto k Svetemu Duhu. Je res tako? Pozabljen je. Potrebno je, da prosimo za njegovo pomoč, njegovo moč, za njegov navdih. Sveti Duh, ki je popolnoma vodil Jezusovo življenje ter njegovo javno delovanje, je isti, ki vodi danes bivanje kristjana, moškega in ženske, ki se imajo in hočejo biti kristjani. Postaviti pod delovanje Svetega Duha naše krščansko življenje ter poslanstvo, ki smo ga vsi dobili v moči krsta, pomeni ponovno imeti potreben apostolski pogum, da premagamo lahkožive svetne prilagoditve. Nasprotno pa kristjan in skupnost 'gluha' za glas Svetega Duha, ki spodbuja, da ponesemo evangelij do skrajnih meja zemlje in družbe, postaneta 'nemi' kristjan in skupnost, ki več ne govorita in ne evangelizirata več.  Zapomnite si, pogosto molite k Svetemu Duhu, da vam pomaga, vam da moč in navdih iti naprej.

Marija, Božja Mati in Mati Cerkve, spremljaj na poti vse nas krščene. Pomagaj nam rasti v ljubezni do Boga in da bomo v veselju služili evangeliju in tako dali polni smisel svojemu življenju.