S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 12. do 18. januarja 2015)

Sedmo apostolsko potovanje: Šrilanka in Filipini
Končalo se je sedmo apostolsko potovanje papeža Frančiška, med katerim je obiskal dve azijski državi: Šrilanko in Filipine. Na Šrilanki je papež Frančišek preživel dva dni: 13. in 14. januar. Glavna srečanja in dogodki so potekali v prestolnici Kolombo, obiskal pa je tudi marijansko svetišče v kraju Madhu. Na pretežno budistični Šrilanki katoličani predstavljajo manjšinsko versko skupnost. Posebno pozornost je zato imelo medversko srečanje, ko so se s papežem sestali predstavniki štirih glavnih verstev Šrilanke: budizma, hinduizma, islama in krščanstva.

Pomen medverskega sodelovanja
Frančišek je v ospredje postavil pomen medverskega in ekumenskega dialoga, ki lahko bistveno prispeva k mirnemu sobivanju ljudi. Zgodovino Šrilanke je namreč močno zaznamovala trideset letna državljanska vojna med različnimi etnijami, ki je terjala veliko nedolžnih življenj in povzročila še vedno trajajoče trpljenje. »Da bi naraščajoči duh sodelovanja med vodilnimi različnih verskih skupnosti lahko našel izraz v prizadevanju za postavitev sprave med vsemi Šrilančani v srce vsakega napora za prenovo družbe in njenih institucij,« je zatrdil Frančišek. Obsodil je zlorabo verskih prepričanj za namene nasilja ali vojne. »Moramo biti jasni in nedvoumni pri spodbujanju naših skupnosti, da v polnosti živijo zapovedi miru in sožitja, ki so prisotne v vsakem verstvu, in da obsodijo storjena nasilna dejanja.«

Kanonizacija Jožefa Vaza
Katoliškim vernikom na Šrilanki sta bila namenjena dva osrednja dogodka: sveta maša, med katero je papež kanoniziral Jožefa Vaza, ter marijanska molitev v romarskem svetišču v Madhuju. Sv. Jožefa Vaza je Frančišek med drugim postavil kot vzor preseganja verskih razdelitev. Poudaril je pomen verske svobode, ki je temeljna človekova pravica: »Vsak posameznik mora biti svoboden, da sam ali skupaj z drugimi išče resnico, da odprto izraža svoja verska prepričanja, brez da bi bil deležen ustrahovanj in zunanjih prisil.«

Odpustiti in prositi odpuščanje
V marijanskem romarskem svetišču v Madhuju se je sveti oče dotaknil dolgega obdobja konfliktov med tamilsko in singalsko etnijo. V strašnem nasilju je takrat bilo ubitih mnogo nedolžnih ljudi vseh verstev, nastalo je mnogo sovraštva, povzročenih je bilo veliko globokih ran. Papež je zato poudaril pomen odpuščanja: približati se drug drugemu z resnično skrušenostjo ter ponuditi in prositi resnično odpuščanje. Vzor odpuščanja je ravno Mati Marija: »Tako kot je ona odpustila morilcem svojega Sina ob vznožju njegovega križa, ko je v rokah držala njegovo telo brez življenja, tako želi zdaj voditi Šrilančane k še večji spravi, da bo balzam Božjega odpuščanja lahko pomagal k ozdravljenju za vse.«

Filipini: v ospredju žrtve tajfuna
Drugi del apostolskega potovanja je bil namenjen Filipinom, najbolj katoliški državi v Aziji s petsto letno tradicijo ter zelo živim in razgibanim cerkvenim življenjem. V središče tridnevnega obiska, trajal je od 16. do 18. januarja, je papež želel postaviti številne žrtve tajfuna, ki je novembra 2013 močno prizadel to otoško državo. Obiskal je tudi takrat opustošene kraje, v Taclobanu pa daroval sveto mašo. Zbrane vernike je spontano nagovoril v španščini in priznal, da besede ne morejo izraziti vsega: »Mnogi med vami so izgubili vse. Ne vem, kaj naj vam rečem. Toda Gospod ve, kaj vam reči.« Mnogi ste Gospoda vprašali: »Zakaj?« In Kristus je vsakomur, vsakemu srcu, odgovoril s svojim srcem na križu. »Ne vem, kaj drugega naj vam rečem,« je ponovil in dodal, da lahko le ostane tiho in jih spremlja s svojim srcem.

Zaradi tropske nevihte, ki je v času papeževega obiska zajela Filipine, so nekateri dogodki in srečanja bili odpovedani ali prestavljeni. Mesto Palo, kjer je bilo predvideno srečanje s škofi, duhovniki, posvečenimi in semeniščniki, je obiskal že nekaj ur prej ter na kratko pozdravil trideset družin, ki so v tajfunu izgubile svoje člane. Prav tako na hitro je nagovoril zbrane duhovnike in ostale, ki so ga čakali v tamkajšnji katedrali, saj je zaradi približujočega se neurja letalo moralo nemudoma poleteti nazaj v Manilo. V govoru, ki je bil pripravljen zanje in jim ga je papež pustil v branje, je bila izpostavljena neutrudna pomoč mnogih, ki so v naravni nesreči stali ob strani preizkušenim ljudem, odstranjevali ruševine, iskali pogrešane, blažili bolečine in tolažili, pokopavali mrtve.

Naučiti se jokati
Veliko pozornosti je papež na Filipinih namenil tudi revnim. Na skrb za revne je opozoril že med sveto mašo, ki jo je prvi dan daroval v manilski katedrali. Med drugim je obiskal otroke ulice v enem od manilskih domov, kjer jih zbira in zanje skrbi cerkvena skupnost. Izjemen izraz veselja pa je seveda bilo srečanje papeža Frančiška s filipinskimi mladimi. Med ganljivimi pričevanji, je bila tudi izpoved štirinajst letnega dekleta, ki je nekoč bila ena izmed otrok ulice. Tudi tu je papež opustil v naprej pripravljeni govor v angleškem jeziku, v katerem so bili pripravljeni vsi nagovori med potovanjem, in trideset tisoč mladih nagovoril kar v španščini. Odmevalo je njegovo povabilo, naj se naučimo jokati s tistimi, ki trpijo. Posvaril pa je tudi pred nevarnostjo kopičenja informacij, ne da bi jih znali uporabljati. Mladi na ta način tvegajo, da bodo postali muzej – imajo sicer vse, a ne vedo, kaj naj s tem počnejo.

»Varujte svoje družine!«
V Manili je poseben dogodek bil namenjen še družinam. Frančišek jih je pozval, naj ne izgubijo zmožnosti, da bi sanjali: o družini, o ljubezni svojega zakonca, o starših in otrocih. Spodbudil jih je k vztrajni vsakodnevni molitvi, da bi prepoznali in izpolnili svojo vlogo v Božjem načrtu. »Filipini potrebujejo družine, ki so svete in polne ljubezni, da bodo lahko varovale lepoto in resnico družine v Božjem načrtu ter bodo podpora in zgled za druge družine. Vsaka grožnja družini je grožnja za samo družbo.« Prihodnost človeštva prihaja po družini. »Zatorej, varujte svoje družine! Bodite zgledi ljubezni, odpuščanja in pozornosti, bodite svetišče spoštovanja do življenja, s tem da razglašate svetost vsakega človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.«

Na zaključni maši sedem milijonov ljudi
Apostolsko potovanje papeža Frančiška se je sklenilo s sveto mašo v manilskem parku Rizal. Kljub dežju se je okrog oltarja zbrala sedem milijonska množica in popolnoma paralizirala filipinsko prestolnico. Sveti oče je Filipince spomnil  na njihovo najglobljo identiteto: biti Božji otroci, člani ene družine, bratje in sestre v Kristusu. Med drugim je pozval k varovanju družine: »Družino je danes treba varovati pred zahrbtnimi napadi in programi, ki nasprotujejo vsemu tistemu, kar imamo za resnično in sveto in kar je v naši kulturi plemenito in lepo … Filipinci so poklicani biti izjemni misijonarji vere v Aziji,« je izpostavil.