VATIKAN (torek, 20. januar 2015, RV) – Papež Frančišek se je včeraj
pozno popoldne vrnil s svojega sedmega mednarodnega apostolskega potovanja, med katerim
je obiskal Šrilanko in Filipine. Na letalu je kot običajno nekaj časa namenil novinarjem
in med tiskovno konferenco odgovoril na njihova vprašanja.
Geste Filipincev
Na vprašanje, ki mu ga je zastavila filipinska novinarka,
je papež Frančišek odgovoril, da so se ga na Filipinih dotaknile predvsem geste. Tiste
geste, ki niso protokolarne, ampak pridejo iz srca, so iskrene. V njih je vse: vera,
ljubezen, družina, iluzije, prihodnost. Gesta očetov, ki so dvigovali otroke, da bi
jih papež blagoslovil. Bilo je, kot da bi rekli: »To je moj zaklad, to je moja
prihodnost, to je moja ljubezen, za to je vredno delati, za to je vredno trpeti.«
Druga gesta, ki se je papeža dotaknila, je bilo pristno navdušenje. Navkljub dežju
so bili ljudje veseli, na njihovih obrazih je bil naraven nasmeh. »In za tistim
nasmehom je običajno življenje, so bolečine in so problemi.« Papež je nato omenil
še gesto mam, ki so prinašale bolne otroke, med katerimi so bili mnogi z različnimi
prizadetostmi, a jih vseeno niso skrivale. Vse te geste je sveti oče povzel z besedo
»sprijaznjenost«. Le-ta je lahko razumljena tudi negativno, toda sam je izpostavil
njeno jedro. Filipinski narod zna trpeti, a je sposoben tudi dvigniti se in iti dalje.
Revščina
Naslednje vprašanje je zadevalo revščino, s katero
se je papež srečal tako na Šrilanki kot na Filipinih. Nagnjeni smo k temu, da se navadimo
na razmere, v katerih se odmetava osebe, ne samo ostanke. In za to odmetavanje bi
lahko rekli, da je neke vrste »terorizem«. Cerkev bi morala prva dati zgled
in zavrniti vsako posvetnost. Grdo je videti posvetno posvečeno osebo. Jezusova Cerkev
ni neka nevladna organizacija. Je pričevanje kristjanov, ki hodijo za Kristusom. Jezusova
pot pa ni lahka, zato prihaja tudi do škandalov.
Ideološka kolonizacija
Med srečanjem z družinami v Manili je papež omenil
»ideološko kolonizacijo«. Med povratnim letom je pojasnil, da gre za poskus
priti med ljudi z neko idejo, ki ne pripada ljudstvu, temveč samo določeni skupini,
in na ta način spremeniti mentaliteto. Primer so šolski učbeniki, ki učijo teorijo
spola (gender), ali pa diktature preteklega stoletja. To povzroči veliko trpljenja:
»Narod ima svojo kulturo, svojo zgodovino; vsak narod ima svojo kulturo.«
Ko so neki pogoji vsiljeni od zunaj, se izgubi identiteta. »To je globalizacija
krogle: vse točke so enako oddaljene od središča. Prava globalizacija – to rad povem
– pa ni krogla. Pomembno je globalizirati, a ne kot kroglo, temveč kot polieder, kar
pomeni, da vsak narod, vsak del ohrani svojo identiteto, svoje bivanje, ne da bi bil
ideološko koloniziran.«
Odprtost za življenje in odgovornost
Prav tako med srečanjem z družinami je bila omenjena
odprtost za življenje, ki je pogoj za zakrament zakona. To je preučeval že papež Pavel
VI., ki je hotel pomagati družinam pri njihovih problemih, s čimer se je izkazal za
»preroka«. Vendar pa se pri odprtosti za življenje po Frančiškovih besedah
ne sme pozabiti na odgovornost. »Odgovorno starševstvo« je tisto, kar Cerkev
predlaga kot ključ. Zato na primer obstajajo zakonske skupine. »A gledati tudi
na velikodušnost očeta in mame, ki v vsakem otroku vidita zaklad.«
Svobodo mora spremljati previdnost
Ena izmed novinark je spomnila na papeževe besede
med letom iz Kolomba v Manilo, ki so bile povezane z udarcem kot odgovorom na žalitev.
»Hotel sem reči, da se v teoriji vsi strinjamo: obstaja svoboda izražanja, nasilna
reakcija ni dobra, vedno je slaba. Toda v praksi se malo ustavimo, kajti vsi smo ljudje
in tvegamo, da bi druge provocirali. Zato mora svobodo spremljati previdnost.«
Previdnost je vrlina sobivanja med ljudmi, uravnava naše odnose. V odgovoru na drugo
vprašanje, povezano s terorizmom in tudi nedavnimi dogodki, pa je papež ponovil še
svoj poziv islamskim verskim voditeljem in drugim, da bi se odločno izrekli glede
teh dejanj.
Prihodnja mednarodna apostolska potovanja
Med tiskovno konferenco je papež Frančišek nadalje
povedal tudi, da bo hipotetično proti koncu tega leta obiskal afriško celino, in sicer
Srednjeafriško republiko in Ugando. Poleg tega je predvideno potovanje v Združene
države Amerike, v tri mesta: Philadelphia, kjer bo potekalo srečanje družin, New York,
kjer bo papež obiskal Združene narode, in Washington. V osnutku za to leto pa je še
potovanje v Latinsko Ameriko: Ekvador, Bolivijo in Paragvaj.
Korupcija pomeni jemati ljudem
»Korupcija je v svetu danes na dnevnem redu in
drža podkupljivosti v institucijah zlahka takoj najde dom.« Na svetovni problem
korupcije je med obiskom na Filipinih papež opozoril večkrat. Korupcija pomeni jemati
ljudem. Korupcija ubija.
Odnosi s Kitajsko
Eno izmed vprašanj v nadaljevanju je bilo, zakaj papež
ni sprejel v avdienco Dalai Lame, ko je bil ta v Rimu. Ker protokol državnega tajništva
predvideva, da sveti oče ne sprejme nikogar, kadar ima obveznosti na mednarodnih srečanjih.
Odločitev nikakor ni bila povezana z zavrnitvijo osebe ali s strahom pred Kitajsko,
je pojasnil papež Frančišek in povedal, da se odnosi s to državo razvijajo korak za
korakom.
Najmočnejši trenutek za papeža je bila sveta maša v Taclobanu
Zadnje vprašanje med tiskovno konferenco na letalu
je bilo, kateri trenutki med potovanjem so bili za papeža najmočnejši. Najmočnejši
trenutek zanj, kot je povedal, je bila sveta maša v Taclobanu. »Videti tam vse
Božje ljudstvo, neomajno, po tisti katastrofi, pomisliti na moje grehe in na tiste
ljudi …« Ponovno je omenil tudi geste očetov, ki so hoteli le blagoslov otroka.
Ko je izvedel, da je letalo v Taclobanu pristalo pri 70 km/h, papeža ni bilo strah,
zavedel pa se je, da je preudarno, če odhod prestavijo na zgodnejšo uro. Opozoril
je tudi na sposobnost joka, ki je milost, za katero moramo prositi. Zlasti bogati
kristjani. Jokati moramo zaradi krivic in zaradi svojih grehov: »Kajti jok te
odpre, da razumeš nove stvarnosti in nove razsežnosti resničnosti.« Na to je
spomnila deklica, ki je med solzami zastavila vprašanje, zakaj trpijo otroci. Papež
je tako še pojasnil, da kadar reče, da bi morale v Cerkvi ženske biti bolj upoštevane,
s tem ne misli, da bi bile tajnice v dikasterijih. Pač pa, da bi »nam povedale,
kako doživljajo in vidijo resničnost, kajti ženske gledajo iz drugačnega, večjega
bogastva«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |