Papež Frančišek: Jezus je izpolnitev Božjih obljub

TRG SV. PETRA (nedelja, 25. januar 2015, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij nam predstavlja začetek Jezusovega pridiganja v Galileji. Sveti Marko poudari, da je Jezus začel pridigat potem, 'ko je bil Janez (Krstnik) izročen' (Mr 1,14). Ravno v trenutku, ko je preroški glas Krstitelja, ki je oznanjal Božje kraljestvo, Herod utišal, je Jezus začel hoditi po poteh svoje domovine, da bi vsem, še posebej pa ubogim, prinesel 'Božji evangelij' (ibd.) Jezusovo oznanilo je podobno Janezovemu, a z bistveno razliko, ker Jezus ne kaže več na drugega, ki mora priti, saj Jezus je sam dopolnitev obljub. On sam je 'dobra novica', kateri verjeti, jo sprejeti ter posredovati možem in ženam vseh časov, da bi tudi oni Njemu zaupali svoje bivanje. Jezus Kristus osebno je v zgodovini živa in delujoča Beseda. Kdor ga posluša in gre za njim, vstopi v Božje kraljestvo.« Tako je papež Frančišek začel opoldanski nagovor na tretjo nedeljo med letom z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

Sveti oče je med opoldanskim nagovorom še dejal: »Jezus je izpolnitev Božjih obljub, saj je on Tisti, ki podarja človeku Svetega Duha, 'živo vodo', ki odžeja naše nemirno srce, žejno življenja, ljubezni, svobode, miru, torej žejno Boga. Kolikokrat čutimo, ali smo čutili, naše srce žejno. To je On sam razodel samarijanski ženi, ki jo je srečal ob Jakobovem vodnjaku, ko ji je rekel: 'Daj mi piti' (Jn 4,7). Ravno te Kristusove besede namenjene Samarijanski, so tema tega Tedna molitve za enost kristjanov, ki se danes končuje. Nocoj se bomo z verniki rimske škofije ter s predstavniki različnih Cerkva ter cerkvenih skupnosti zbrali v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja in goreče prosili Gospoda, da bi poživil naše prizadevanje za popolno enost vseh kristjanov. Res je grdo, da smo kristjani razdeljeni. Jezus nas želi kot eno, eno samo telo. Naši grehi, zgodovina, so nas razdelili in zato moramo veliko moliti, da nas sam Sveti Duh ponovno združi v eno.

Bog je s tem, ko je postal človek, prevzel nase našo žejo, ne samo po materialni vodi, temveč predvsem žejo po polnem življenju, po življenju osvobojenem sužnosti zla in smrti. Istočasno pa je Bog z učlovečenjem položil svojo žejo, saj tudi Boga žeja, je položil svojo žejo v srce človeka, Jezusa iz Nazareta. Boga žeja po nas, po naših srcih, po naši ljubezni in to je položil v Jezusovo srce. V Kristusovem srcu sta se torej srečala človeška žeja in božja žeja. In želja po enosti svojih učencev izhaja iz te žeje. Najdemo jo izraženo v molitvi, ki jo je dvignil k Očetu pred trpljenjem: »Da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). To je to, kar je hotel Jezus: enost vseh. Vemo pa, da je hudič oče razdorov, je tisti, ki vedno ločuje, ki vedno povzroča vojne, dela toliko zla.

Da bi ta Jezusova žeja postala vedno bolj tudi naša žeja! Nadaljujmo zato z molitvijo in prizadevanjem za popolno enost Kristusovih učencev in sicer v gotovosti, da je On sam ob nas ter nas podpira z močjo svojega Duha in da bi se ta cilj približal. To našo molitev izročimo materinski priprošnji Device Marije, Kristusove Matere in Matere Cerkve, da nas ona vse združi kot dobra mati.«