Splošna avdienca: Družba brez očetov in osiroteli otroci
»Oče je vsem znana beseda, je univerzalna beseda. Kaže
na temeljni odnos, ki je tako starodaven kot zgodovina človeka. Pa vendar bi danes
lahko rekli, da smo družba brez očetov«. Te Frančiškove
besede so bile izrečene v sredo med splošno avdienco. Pri katehezi se je ponovno vrnil
k temi družine in tokrat spregovoril o očetu. Dejal je, da je predvsem v zahodni kulturi
lik očeta pogosto odsoten, oslabel in odstranjen. »Očetje
so včasih tako osredotočeni nase, na svoje delo in včasih na svoje individualne uresničitve,
da pozabijo tudi na družino … Odsotnost očetovskega lika v življenju otrok in mladih
povzroča vrzeli in rane, ki so lahko tudi zelo velike«. Deviantna vedenja otrok in najstnikov lahko v veliki meri pripišemo ravno tej
prikrajšanosti, pomanjkanju verodostojnih zgledov in vodij v njihovem vsakdanjem življenju,
pomanjkanju očetovske bližine in ljubezni. »Občutek
osirotelosti, ki ga danes živijo mnogi mladi, je mnogo resnejši kot mislimo,« je pripomnil papež. Otroci so sirote v družini, ker so
očetje pogosto, tudi fizično, odsotni od doma, predvsem pa zato, ker, tudi ko so doma,
se ne vedejo kot očetje, ne pogovarjajo s svojimi otroki, ne izpolnjujejo svoje vzgojne
naloge, s svojim zgledom in besedami otrokom ne posredujejo tistih vrednot, življenjskih
pravil, ki jih potrebujejo kot kruh. »Včasih
se zdi, da očetje ne vedno dobro, katero mesto naj zavzamejo v družini in kako naj
vzgajajo otroke.«
Papež ponovno o razmerah na Bližnjem vzhodu
Sveti oče se je v minulem tednu srečal s člani Mešane
mednarodne komisije za teološki dialog med katoliško Cerkvijo in vzhodnimi pravoslavnimi
Cerkvami. V govoru je izrazil željo, da bi delo komisije pripomoglo h globljemu bratskemu
prijateljstvu. Posebej pa je spomnil na prebivalce Bližnjega vzhoda: »V tem trenutku si na poseben način delimo prepadenost in bolečino zaradi vsega,
kar se dogaja na Bližnjem vzhodu, zlasti v Iraku in Siriji … Skupaj z vami vsak dan molim, da bi se
kmalu našla rešitev preko pogajanj, prosim za Božjo dobroto in usmiljenje za vse,
ki jih je prizadela ta neizmerna tragedija. Vsi kristjani so poklicani, da bi skupaj
delali v medsebojnem sprejemanju in zaupanju ter tako prispevali k miru in pravičnosti.
Da bi priprošnja in zgled številnih mučencev in svetnikov, ki so pogumno pričevali
za Kristusa v vseh naših Cerkvah, lahko podprla in okrepila vas in vaše krščanske
skupnosti.«
Poljedelstvo pomembno za človeštvo
»Varovati zemljo in z njo vzpostaviti zavezo, da bo
še naprej lahko vir življenja za vso človeško skupnost.« O obdelovanju zemlje in njenem varovanju je papež Frančišek spregovoril med
avdienco s člani italijanskega združenja poljedelcev in kmetovalcev Coldiretti. Dejal
je, da je obdelovanje zemlje dejavnost, ki je značilna za človeka in torej temeljna.
V delu poljedelca vidimo »sprejemanje zemlje
kot dragocenega daru«, ki prihaja od Boga, ter
prav tako človekovo poklicanost, da izvirno in ustvarjalno odgovori na poslanstvo,
ki ga ima od vedno: »obdelovati in varovati zemljo«. Glagol obdelovati nas spominja na skrb, ki jo ima poljedelec
do svoje zemlje, da bi obrodila sad. Tako se ustvari domač odnos z zemljo in ta postane
»sestra«.
»Ni človeštva brez obdelovanja zemlje. Ni dobrega
življenja brez hrane, ki jo zemlja daje moškim in ženskam na vseh celinah,« je poudaril Frančišek.
Jutranje homilije v Domu svete Marte
Frančiškove jutranje homilije med mašami v kapeli
Doma svete Marte so nas v minulem tednu usmerile k premišljevanju o mnogih vprašanjih.
Med temi je bilo tudi naslednje: »Zakaj so v
glavnem ženske tiste, ki posredujejo vero? Preprosto zato, ker nam je tudi Jezusa
prinesla ženska. To je pot, ki jo je izbral Jezus. On je želel imeti mamo. Tako tudi
dar vere prihaja preko žensk kot Jezus preko Marije … Vera je dar Svetega Duha, je
darilo, ki je onstran vsakega znanja.« Je darilo,
ki gre preko velikega dela mam in babic, oziroma žensk v družini, lahko tudi hišne
pomočnice ali tete. »Če ne skrbimo vsak dan za
to, da bi poživljali to Božje darilo, ki je vera, ta oslabi, razvodeni, postane zgolj
neka kultura, gnoza ali znanje.« Dobro lahko
poznamo vse verske zadeve in katekizem, a vere ne znamo živeti. Zato je tako zelo
pomembno vsak dan poživljati ta dar, to darilo – da bi ga ohranjali živega.
All the contents on this site are copyrighted ©. |