VATIKAN (sreda, 11. februar 2015, RV) – Kateheza med splošno avdienco
s papežem Frančiškom, ki je danes ponovno potekala na Trgu svetega Petra, je govorila
o otrocih. Sveti oče je poudaril, da so otroci Božji dar, četrto zapoved o spoštovanju
očeta in matere pa opredelil kot pomembno za prihodnost družbe. Začel je z besedami
iz preroka Izaije: »Tvoji sinovi so se zbrali, prihajajo k tebi. Tvoji sinovi
prihajajo od daleč, tvoje hčere peljejo pod roko. Tedaj boš videla in žarela, srce
ti bo drhtelo in se širilo« (Iz 60.4-5a). Kot je dodal papež, gre za čudovito
podobo sreče, do katere pride ob ponovnem srečanju staršev in otrok, ki skupaj hodijo
proti prihodnosti svobode in miru, potem ko so dolgo bili zanju prikrajšani in ločeni.
Otroci so veselje družine in družbe
Dejansko je med upanjem naroda in harmonijo generacij
trdna vez, je izpostavil. Veselje otrok razveseljuje srca staršev in odpira prihodnost.
»Otroci so veselje družine in družbe. Niso problem
reproduktivne biologije in ne eden od mnogih načinov samouresničenosti,« je poudaril in nadaljeval, da so še toliko manj last staršev:
»Otroci so dar.« Vsak je edinstven in neponovljiv ter obenem svojevrstno povezan s svojimi koreninami.
Biti sin in hči po Božjem načrtu pomeni v sebi nositi spomin in upanje ljubezni, ki
se je uresničila tako, da je prižgala življenje drugega človeškega bitja, originalnega
in novega.
Otroka se ljubi, ker je otrok: ne zato, ker je lep, zdrav in priden; ne zato, ker misli kot jaz ali uteleša moje želje. Otrok je otrok: življenje, rojeno iz nas, a namenjeno njemu, za njegovo dobro, za dobro družine, družbe in celotnega človeštva.
Zastonjski pečat ljubezni
Od tu tudi izhaja globina človeške izkušnje biti sin
in hči, ki nam omogoča odkriti najbolj zastonjsko razsežnost ljubezni, nad katero
se nikoli ne nehamo čuditi. Je lepota tega, da smo prvi ljubljeni, še preden se rodimo,
preden smo storili karkoli, da bi si to ljubezen zaslužili, preden smo znali govoriti
in razmišljati, celo preden smo prišli nas svet! »Biti
otroci je temeljni pogoj za spoznanje ljubezni Boga, ki je zadnji izvor tega pristnega
čudeža. V duši vsakega otroka, še tako ranljivega, Bog odtisne pečat te ljubezni,
ki je osnova za njegovo osebno dostojanstvo, dostojanstvo, ki ga nič in nihče ne bo
mogel uničiti,« je izpostavil Frančišek.
Učiti se od nebeškega Očeta
Nadaljeval je, kako si danes otroci težko predstavljajo
svojo prihodnost. Očetje so morda naredili korak nazaj, otroci pa so postali bolj
negotovi v delanju svojih korakov naprej. Po papeževem prepričanju se lahko dobrega
odnosa med generacijami naučimo od našega nebeškega Očeta, ki vsakega med nami pušča
svobodnega, a nikogar nikoli ne pušča samega. In če se zmotimo, nam še naprej sledi
s potrpežljivostjo, ne da bi zato zmanjšal svojo ljubezen do nas. »Nebeški Oče nikoli ne naredi korakov nazaj v svoji ljubezni do nas. Vedno gre
naprej. In če ne more naprej, nas čaka, a nikoli ne stopi nazaj. Želi, da so njegovi
otroci pogumni in da delajo korake naprej.«
Otroci pa, je dodal, se ne smejo bati zavzemanja za izgradnjo novega sveta. Prav je, da si želijo izboljšati tisto, kar so prejeli. A to je treba storiti brez prevzetnosti in brez domišljavosti. Otrokom je treba priznati vrednost, starše pa je vedno treba spoštovati.
Četrta zapoved: Spoštuj očeta in mater
Papež Frančišek je spomnil na četrto zapoved, ki pravi:
»Spoštuj očeta in mater.« Ta zapoved pride takoj za tistimi, ki se nanašajo na samega Boga. Vsebuje namreč
nekaj svetega, nekaj, kar je v izvoru vsake druge vrste spoštovanja med ljudmi. V
svetopisemski formulaciji se četrta zapoved nadaljuje takole: »Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo
daje Gospod, tvoj Bog« (2 Mz 20,12). Krepostna
vez med generacijami je »zagotovilo prihodnosti«
in »zagotovilo
zares človeške zgodovine«. Družba, v kateri otroci
ne spoštujejo staršev, je družba brez spoštovanja. Napolnila se bo z izsušenimi in
pohlepnimi mladimi. A tudi družba, ki je skopa z rojevanjem, ki se ne želi obdati
z otroki, ki jih smatra predvsem kot skrb, breme, tveganje, je depresivna družba.
Kot primer je navedel evropske družbe, ki so potrte, ker ne želijo in nimajo otrok,
raven rojstev ne dosega niti enega odstotka.
Otroci življenje bogatijo, ne pa siromašijo
»Če se na družino, ki ima veliko otrok, gleda kot na
breme, nekaj ni v redu,« je poudaril papež in
dodal: »Porajanje otrok mora biti odgovorno,
kot to uči okrožnica Humanae vitae blaženega papeža Paval VI., a imeti več otrok ne
more avtomatično biti neodgovorna izbira.« Življenje
se pomlajuje in dobiva na moči s tem, da se pomnožuje: bogati se, ne pa siromaši.
Otroci se učijo skrbeti za svojo družino, zorijo v sprejemanju njenih žrtev, rastejo
v spoštovanju njenih darov. Vesela izkušnja bratstva poživlja spoštovanje in skrb
za starše, ki jim dolgujemo svojo hvaležnost. Papež je pri tem vse zbrane na avdienci
povabil, naj za trenutek pomislijo na svoje starše in svoje otroke ter se Bogu zahvalijo
za dar življenja.
»… skoraj božanska gesta. Hvala vam …«
Kateheza se je sklenila z molitvijo: Jezus, večni
Sin, ki je postal sin v času, naj nam pomaga najti pot, na kateri bo ponovno izžarevala
ta človeška izkušnja, tako preprosta in tako velika, da smo namreč otroci. V pomnožitvi
porajanja je skrivnost obogatitve življenja vseh, kar prihaja od samega Boga. To moramo
ponovno odkriti, izzvati predsodke ter živeti v veri in popolnem veselju. Sveti oče
je še dodal, kako lepo je, ko mu mame in očetje dvigujejo otroke, da bi jih blagoslovil:
»To je skoraj božanska gesta. Hvala vam, da to
počnete.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |