Papež Frančišek: Nehajte delati hudo, učite se delati dobro

VATIKAN (torek, 3. marec 2015, RV) – Če se uči delati dobro, Bog velikodušno odpusti vse grehe. Ne odpusti pa hinavščine, hlinjenja svetosti. Tako se glasi poudarek iz homilije papeža Frančiška med današnjo jutranjo mašo v kapeli Doma sv. Marte.

Nehajte delati hudo, učite se delati dobro
Lažni svetniki so tisti, ki jih tudi pred nebesi skrbi, da bi ustvarili videz, da so več kot so. Posvečeni grešniki pa so tisti, ki so se navkljub storjenemu zlu naučili delati večje dobro. Nikoli ni bilo nobenega dvoma o tem, komu da prednost Gospod. Sveti oče je svoje premišljevanje utemeljil na odlomku iz knjige preroka Izaija. Prerokove besede so istočasno imperativ in povabilo, ki prihaja neposredno od Boga: »Nehajte delati hudo, učite se delati dobro.« In sicer tako, da branite sirote in vdove, kar pomeni tiste, ki se jih nihče ne spomni. Med temi so tudi zapuščeni ostareli, otroci, ki ne hodijo v šolo ali tisti, ki se ne znajo pokrižati.

Z delanjem dobrega boš umil svoje srce
Za imperativom in za povabilom pa je v bistvu večen poziv k spreobrnjenju. Spreobrnem se tako, da se učim delati dobro. »Spreobrnjenje. Umazanije srca ni mogoče odstraniti kot se odstrani madež: gremo v čistilnico in se vrnemo čisti … Odstrani se tako, da 'se dela': da se izbere drugačno pot, pot, ki ni pot zla. 'Učite se delati dobro!' To pomeni pot delanja dobrega.« In kako delam dobro, se je nato vprašal papež. Preprosto je: »Iščite pravico, pomagajte zatiranemu, prisojajte pravico siroti, branite pravdo vdove.« Sveti oče je spomnil, da so bile sirote in vdove v Izraelu tisti, ki so bili najbolj ubogi. »Pojdite tja, kjer so rane človeštva, kjer je veliko bolečine … Tako, z delanjem dobrega, boš umil svoje srce.«

Gospod nam daje dar svojega odpuščanja
Obljuba umitega srca, kar pomeni, da mu je odpuščeno, prihaja od samega Boga. Bog ne vodi računovodstva grehov tistega, ki dejansko ljubi bližnjega. Pravi nam, da če bomo delali tako, če bomo hodili po poti, na katero nas vabi, potem bodo naši grehi postali beli kakor sneg, četudi so rdeči kot škrlat. »To je pretiravanje, Gospod pretirava: toda je resnica! Gospod nam daje dar svojega odpuščanja. Gospod velikodušno odpusti.« Ne reče, da nam odpusti do neke meje, glede ostalega pa bomo še videli. »Ne,« je poudaril papež. »Gospod vedno odpusti vse! Vse! Toda če želiš, da bi ti bilo odpuščeno, moraš stopiti na pot delanja dobrega. To je dar!«

Pot hinavščine – hlinjenje svetosti
Današnji evangeljski odlomek nam predstavlja skupino prevejancev. Ti govorijo pravične stvari, delajo pa nasprotno. Po papeževih besedah smo vsi prevejani, saj vedno najdemo kakšno pot, da bi izgledali bolj pravični kot smo. To je pot hinavščine. »Ti se pretvarjajo, da so se spreobrnili, a njihovo srce je laž. So lažnivci! Je laž … Njihovo srce ne pripada Gospodu, pripada očetu vseh laži, satanu. To je hlinjenje svetosti.« Jezus je imel tisočkrat rajši grešnike kot pa te. Papež je pojasnil, da zato, ker so grešniki govorili resnico o sebi. Peter je nekoč Jezusu dejal, naj se oddalji od njega, ker je grešnik. Hinavci tega ne rečejo nikoli. Nasprotno, rečejo: »Zahvaljujem se ti, Gospod, ker nisem grešnik, ker sem pravičen …«

Papež Frančišek je zaključil, da v drugem postnem tednu premišljujemo o treh stvareh: o povabilu k spreobrnjenju, o daru velikega odpuščanja, ki nam ga bo dal Gospod, in o pasti, da hlinimo spreobrnjenje, nadaljujemo pa pot hinavščine.