Papež med opoldansko molitvijo: Bog nas ljubi z zastonjsko in brezmejno ljubeznijo

VATIKAN (nedelja, 15. marec 2015, RV) – Trg svetega Petra je tudi danes opoldne napolnila množica vernikov, ki je prišla molit s papežem Frančiškom opoldansko molitev Angelovo češčenje. Sveti oče je nagovor začel z Jezusovimi besedami iz današnjega evangelija, namenjenimi Nikodemu: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina« (Jn 3,16). Povabil je, naj, ko poslušamo to besedo, obrnemo pogled svojega srca k Jezusu Križanemu in v sebi začutimo, da nas Bog zares ljubi in ljubi nas tako močno. »To je najpreprostejši izraz, ki povzema ves evangelij, vso vero, vso teologijo: Bog nas ljubi z zastonjsko in brezmejno ljubeznijo,« je zatrdil papež Frančišek z okna apostolske palače.

Bog je ustvaril človeka, da bi ga lahko razveseljeval
To ljubezen Bog kaže predvsem v stvarstvu, kot razglaša bogoslužje v četrti evharistični molitvi: »Ustvaril si vesolje, da bi razlil svojo ljubezen na vsa ustvarjena bitja in jih razveseljeval s sijajem svoje svetlobe.« V začetku sveta je samo svobodna in zastonjska ljubezen Očeta. Sveti Irenej, svetnik iz prvih stoletij, piše: »Bog ni ustvaril Adama, ker je potreboval človeka, ampak da bi imel nekoga, ki bi mu lahko podaril svoje dobrote.«

Četrta evharistična molitev se takole nadaljuje: »In ko je zaradi svoje nepokorščine človek izgubil tvoje prijateljstvo, ga ti nisi prepustil moči smrti, ampak si v svojem usmiljenju vsem prišel naproti.« Prišel je s svojim usmiljenjem, je dejal papež Frančišek in pojasnil, da tako kot pri stvarjenju, se tudi v naslednjih stopnjah zgodovine zveličanja kaže zastonjska Božja ljubezen: »Gospod ne izbere svojega ljudstva zato, ker si to zasluži. Pravi: Izbral sem te ravno zato, ker si najmanjše med vsemi ljudstvi.« In ko je prišla »polnost časov«, jih Bog, čeprav so ljudje večkrat prelomili zavezo, ni zapustil, ampak je z njimi sklenil novo vez v Jezusovi krvi – vez nove in večne zaveze, ki je nikoli ne bo nič moglo zlomiti.

Kristusov križ – dokaz Božjega usmiljenja in ljubezni do nas
Papež je poudaril, naj ne pozabimo, da je Bog bogat v usmiljenju, in pri tem spomnil na besede svetega Pavla: »Bog pa, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili mrtvi zaradi prestopkov, oživil s Kristusom« (Ef 2,4). Kristusov križ je največji dokaz Božjega usmiljenja in ljubezni do nas. Jezus nas je ljubil »do konca« (Jn 12,1). Ne samo do zadnjega trenutka svojega zemeljskega življenja, ampak do skrajne meje ljubezni. Če nam je Oče s stvarjenjem dal dokaz svoje neizmerne ljubezni, ko nam je podaril življenje, nam je s trpljenjem in smrtjo Sina dal dokaz nad dokazi: prišel je, da bi trpel in umrl za nas. »In to zaradi ljubezni,« je dodal papež Frančišek. »Tako zelo veliko je Božje usmiljenje. Ker nas ljubi, nam odpušča. S svojim usmiljenjem Bog odpušča vse in odpušča vedno!«

Marija, Mati usmiljenja
Sveti oče je ob koncu nagovora spregovoril še o Mariji, Materi usmiljenja, ki naj nam v srce položi gotovost, da smo ljubljeni od Boga. Naj nam bo blizu v težkih trenutkih in nam podari občutenja svojega Sina, da bo tako naša pot postnega časa izkušnja odpuščanja, sprejemanja in ljubezni.