S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 16. do 21. marca 2015)

Papež obiskal Neapelj
»Dragi Neapeljčani, naredite prostor upanju, ne pustite si ukrasti upanja!« Tako je odmevala ena od številnih spodbud, ki jih je papež Frančišek izrekel v soboto, 21. marca, med obiskom Neaplja. Med sveto mašo, ki jo je daroval na osrednjem neapeljskem trgu, je dejal, da Kristusova beseda želi doseči vse. Zlasti tiste, ki živijo na periferijah bivanja, da bi v Njem našli središče svojega življenja in izvir upanja. Mi, ki smo imeli milost, da smo prejeli to Besedo Življenja, pa smo poklicani iti ven iz naših ograd in s srčno gorečnostjo vsem prinašati usmiljenje, nežnost in Božje prijateljstvo. To je delo vseh nas, še posebej pa je delo duhovnikov: prinašati usmiljenje, odpuščanje, mir, veselje. V zakramentih in poslušanju.

Papež odločno proti kriminalu
Papež se je posebej dotaknil perečega problema neapeljske družbe: »Ne popustite dobrikanju lahkih zaslužkov in nepoštenih prihodkov. To je današnji kruh in jutrišnja lakota. Ničesar ti ne more prinesti. Z odločnostjo se uprite organizacijam, ki s posmehljivo trgovino z mamili in drugimi zločini izkoriščajo in pokvarijo mlade, izkoriščajo in pokvarijo uboge in slabotne. Pokvarjenost in kriminal naj ne iznakazita obličja tega lepega mesta! Še več: naj ne iznakazita veselja vašega neapeljskega srca. Kriminalcem in vsem njihovim pajdašem danes ponižno, kot brat, ponavljam: spreobrnite se k ljubezni in pravičnosti! Pustite se najti Božjemu usmiljenju! Zavedajte se, da vas Jezus išče, da bi vas objel, poljubil, da bi vas še bolj ljubil. Z milostjo Boga, ki vse odpusti in vedno odpusti, se je mogoče vrniti k poštenemu življenju. To vas prosijo tudi solze neapeljskih mater, pomešane z Marijinimi solzami. Te solze naj raztopijo trdoto src in vse pripeljejo nazaj na pot dobrega.«

Bolniki so Kristusovo telo
Sveti oče se je v Neaplju srečal tudi z duhovniki, semeniščniki in posvečenimi osebami. Posebna srečanja so bila namenjena zapornikom, mladim in bolnim. Slednjim je papež povedal: »Gospoda prosim, naj vam v srcu da razumeti, da ste Kristusovo telo, ste Križani Kristus med nami, ste bratje, zelo blizu Kristusu. Ena stvar je gledati Križanega in druga stvar je gledati moškega, žensko, otroka, bolnega, to je križanega v svoji bolezni: to je živo Kristusovo meso.«

Splošna avdienca govorila o otrocih: smeh in jok
Otroci »vidijo stvarnost z zaupnim in čistim pogledom«. Otrok ima spontano zaupanje v očeta in mamo in ima spontano zaupanje v Boga, Jezusa in Mater Marijo. Njegov notranji pogled je čist, ni še onesnažen z zlobo, dvoličnostjo, ''navlako'' življenja, ki otrdi srce. Vemo, da imajo tudi otroci izvirni greh, imajo svoj egoizem, a ohranjajo čistost in notranjo preprostost. Tako je govoril papež Frančišek med sredino splošno avdienco in v središče kateheze postavil otroke. »Otroci niso diplomati,« je dejal, naravnost povejo to, kar čutijo in vidijo … niso dvolične osebe. Niso se še naučili tiste ''znanosti dvoličnosti'', ki smo se je naučili mi odrasli. Otroci so v svoji notranji preprostosti zmožni, da sprejemajo in dajejo nežnost. Nežnost pomeni, da ima oseba »meseno srce« in ne »kamnitega srca«. Otroci so zmožni smejanja in jokanja … To sta dve stvari, ki sta v nas odraslih pogosto blokirani, nismo ju več zmožni. Naš nasmeh velikokrat postane »kartonski nasmeh«, nasmeh brez življenja, umeten, klovnovski. A otroci se smejejo spontano in jočejo spontano. Kar je vedno odvisno od srca. Naše srce pa se zapre in pogosto izgubi to sposobnost smejanja in jokanja. »Torej nas otroci lahko naučijo ponovnega smejanja in jokanja.«

Na ad limina apostolorum škofje iz Bosne in Hercegovine in z Japonske
Na obisku ad limina apostolorum so se prejšnji teden mudili japonski škofje in škofje iz Bosne in Hercegovine. Slednjim je papež v govoru – kot običajno, izročenim v branje – spomnil na multikulturno in multietnično družbo, v kateri živijo kristjani Bosne in Hercegovine. Naloga škofov je, da so očetje vsem: »Vaše srce naj je vedno široko pri sprejemanju vsakega, tako kot zna Kristusovo srce v sebi gostiti z božjo ljubeznijo vsakega človeka … Vsaka krščanska skupnost je poklicana, da se odpre in v svetu odseva luč evangelija.« Ne sme ostati zaprta v okvire svojih običajev. Izstopiti mora iz svojega dvorišča, trdna v veri, podprta z molitvami in opogumljena s strani svojih pastirjev, da bi lahko živela in oznanjala novo življenje, ki je Kristus, Zveličar vsakega človeka. »Vsaka oseba ima potrebo po srečanju Gospoda Jezusa, četudi se tega ne zaveda.«

Ne smrtni kazni
Na avdienci s papežem Frančiškom je prejšnji teden bila tudi tričlanska delegacija Mednarodne komisije proti smrtni kazni. Papež jim je izročil posebno pismo in v njem odločno zavrnil smrtno kazen. Opisal jo je kot kruto in nečloveško dejanje ter zatrdil, da na svetu ni zločina, ki bi moral biti kaznovan s smrtno kaznijo. Spomnil je na sv. Ambroža, ki je glede Kajna zapisal, da Bog ni hotel kaznovati uboja z ubojem; bolj kot smrt grešnika je želel njegovo kesanje. Torej »niti morilec ne izgubi svojega osebnega dostojanstva«, je dodal Frančišek in poudaril: »Nikoli se ne bo doseglo pravičnosti s tem, da se bo ubilo človeško bitje.«

»Gospod je vame zaljubljen!«
Sklenimo s papeževo mislijo iz ene od jutranjih homilij v Domu sv. Marte: »Gospod sanja. Ima svoje sanje. Njegove sanje so sanje o nas … Si predstavljate? Gospod sanja o meni! Misli name! Jaz sem v Gospodovih mislih, v njegovem srcu! Ima tudi veliko načrtov. Pravi: ''Zgradili bomo hiše, zasadili vinograde, skupaj bomo jedli …'' Vse te sanjarije, ki jih lahko ima samo zaljubljenec. Svojemu ljudstvu pravi: ''Nisem te izbral zato, ker si najmočnejše, največje, najmogočnejše. Izbral sem te, ker si med vsemi najmanjše … najbednejše med vsemi. A jaz sem te takšnega izbral.'' To je ljubezen … Bog je zaljubljen v nas … Vera pomeni narediti prostor za to Božjo ljubezen, narediti prostor za Božjo moč, moč nekoga, ki me ljubi, ki je vame zaljubljen in ki se z mano želi veseliti. To je vera. To pomeni verovati: narediti prostor Gospodu, da bo prišel in me spremenil.«