Jutranja sveta maša: Veselje je preizkusni kamen vere

VATIKAN (četrtek, 26. marec 2015, RV) – Veselja ne daje hladen nauk, temveč ga dajeta vera in upanje, da bomo srečali Jezusa. Žalostno je videti vernika, ki se ne zna veseliti. Tako je zatrdil papež Frančišek danes zjutraj, ko je še zadnjič pred veliko nočjo skupaj z manjšo skupino zbranih obhajal sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte.

Abrahamovo veselje
Papeževo premišljevanje je imelo za izhodišče Abrahamovo veselje, ko se je ta vzradostil v upanju, da bo postal oče, kakor mu je obljubil Bog. Abraham in njegova žena Sara sta bila stara. A on vseeno verjame. Svoje srce odpre upanju in tako je napolnjen s tolažbo. V današnjem evangeljskem odlomku beremo, da je tudi Jezus pismouke spomnil, kako se je Abraham vzradostil v upanju, da bo videl njegov dan, in je bil zato poln veselja.

Pismouki niso razumeli veselja upanja
»To je bilo tisto, česar ti pismouki niso razumeli. Niso razumeli veselja obljube; niso razumeli veselja upanja; niso razumeli veselja zaveze. Niso razumeli! Niso se znali veseliti, ker so izgubili občutek za veselje, ki izhaja edinole iz vere.« Naš oče Abraham se je nasprotno lahko veselil, ker je imel vero. Pismouki pa so jo izgubili. Bili so pismouki brez vere, je poudaril papež Frančišek. Še več, niso izgubili samo vere, ampak tudi postavo. V središču postave je namreč ljubezen, ljubezen do Boga in do bližnjega.

Oni pa so verjeli v nek sistem doktrin, ki je natančno določal njihove dni. »Ljudje brez vere, brez postave, navezani na doktrine, ki postanejo tudi kazuistična drža: Se sme dajati cesarju davek ali se ne sme? Tista ženska, ki je bila sedemkrat poročena – ko bo umrla, bo nevesta vseh sedmih? To je kazuistika … To je bil njihov svet, abstrakten svet, svet brez ljubezni, svet brez vere, svet brez upanja, svet brez zaupanja, svet brez Boga. In zato se niso mogli veseliti!«

Žalostno je biti vernik brez veselja
Papež Frančišek je nato pripomnil, da so se pismouki morda sicer lahko zabavali, vendar brez veselja, oziroma celo s strahom. Srce tistih, ki živijo brez vere, zaupanja in upanja v Boga, je okamnelo. Žalostno je biti vernik brez veselja. Veselja pa ni, kadar ni vere, upanja in postave, kadar obstajajo samo predpisi. Ti predstavljajo hladen nauk.

»Veselje vere, veselje evangelija je preizkusni kamen vere neke osebe,« je poudaril sveti oče. Nekdo brez veselja ni pravi vernik. Prosimo Gospoda za milost, tako je nato sklenil, da bi se vzradostili v upanju; za milost, da bi lahko videli Jezusov dan, ko se bomo srečali z njim; in za milost veselja.