2015-03-29 11:50:00

Papež Frančišek: V velikem tednu hodimo po poti Jezusovega ponižanja


TRG SV. PETRA (nedelja, 29. marec 2015, RV) – »V središču tega tako slovesnega praznovanja je beseda, ki smo jo slišali v himni iz pisma Filipljanom: 'Ponižal se je' (2,8). Jezusovo ponižanje. Ta beseda nam razodeva stil Boga in izhajajoč iz tega tudi stil kristjana, torej ponižnost. Stil, ki nas ne bo prenehal presenečati in postavljati v krizo, saj se ne bomo nikoli mogli navaditi na tako ponižnega Boga.« Tako je začel razmišljati papež Frančišek po poslušanju Gospodovega trpljenja med sveto mašo na cvetno nedeljo in na Svetovni dan mladih na Trgu sv. Petra.

»Ponižati se, je predvsem stil Boga, ki se poniža, da bi hodil s svojim ljudstvom in prenašal njegovo nezvestobo. To zelo dobro vidimo, ko beremo zgodovino izhoda, kakšno ponižanje je moral prenašati Gospod ob poslušanju vsega tega godrnjanja in pritoževanja. Namenjeno je bilo sicer proti Mojzesu, v resnici pa je bilo naslovljeno proti Njemu, njihovemu Očetu, ki jih je izpeljal iz sužnosti ter jih je vodil po poti skozi puščavo proti deželi svobode.

Ta teden, ta sveti teden, ki nas vodi proti veliki noči, bomo hodili po poti Jezusovega ponižanja. Samo tako bo tudi za nas ta teden 'svet'.

Slišali bomo zaničevanje voditeljev ljudstva ter njihove prevare, da bi ga spotaknili. Navzoči bomo ob izdajstvu Juda, enega od dvanajsterih, ki ga je za 30 denarijev izdal. Videli bomo Jezusa, ko ga bodo prijeli in odpeljali kot hudodelca, zapuščenega od svojih učencev, privedenega pred sinedrij, obsojenega na smrt, pretepenega in zasmehovanega. Slišali bomo, kako ga bo Peter, 'skala' učencev, trikrat zatajil. Slišali bomo kričanje od voditeljev nahujskane množice, ki zahteva svobodo za Barabo, Njega pa križanega. Videli ga bomo od vojakov zasmehovanega, ogrnjenega s škrlatnim plaščem, okronanega s trnovo krono. Zatem bomo slišali na poti trpljenja ter pod križem žalitev množice ter voditeljev, ki se bodo norčevali iz tega, da je Kralj in Božji Sin.

To je Božja pot, to je pot ponižnosti. To je Jezusova pot in ni druge. Ni pa ponižnosti brez ponižanja.

Da je do konca prehodil to pot, je Božji Sin prevzel 'podobo služabnika' (prim. Flp 2,7). Dejansko ponižnost pomeni tudi služenje, pomeni pustiti prostor Bogu tako, da se slečemo samega sebe, izpraznimo, kakor pravi Sveto pismo (v. 7) In to 'izprazniti se', je največje ponižanje.

Je pa tudi pot, ki je nasprotna tej Kristusovi: posvetnost. Posvetnost nam ponuja pot nečimrnosti, oholosti, uspeha… To je druga pot. Hudič jo je predlagal med štiridesetdnevnim postom v puščavi tudi Jezusu. Toda Jezus jo je brez obotavljanja zavrnil. Z Njim, z Njegovo milostjo ter z Njegovo pomočjo lahko tudi mi premagamo te skušnjave nečimrnosti, posvetnosti, in to ne samo ob velikih priložnostih, temveč med vsakodnevnimi okoliščinami življenja.

Pri tem nam pomaga in nas spodbuja zgled številnih moških in žensk, ki se v skriti tišini življenja vsak dan odpovejo samemu sebi, da bi služili drugim, kakšnemu sorodniku, osamelemu ostarelemu, prizadeti osebi, brezdomcu...

Pomislimo tudi na ponižanje tistih, ki so diskriminirani zaradi zvestobe evangeliju in to tudi osebno plačajo. Pomislimo na naše brate in sestre, ki so preganjani, ker so kristjani, to so današnji mučenci in veliko jih je! Niso zatajili Jezusa, temveč so dostojanstveno prenašali žalitve ter zasmehovanja. Hodili so za njim po njegovi poti. V resnici lahko govorimo o 'oblaku prič', današnjih mučencev (prim. Heb 12,1).

Med tem tednom tudi mi, iz velike ljubezni do Njega, našega Gospoda in Zveličarja, odločno stopimo na to pot ponižnosti. Ljubezen nas bo pri tem vodila ter nam dajala moč. In tam kjer je On, bomo tudi mi (prim. Jn 12,26).








All the contents on this site are copyrighted ©.