VATIKAN (četrtek, 9. april 2015, RV) – S svetim očetom se je danes
v Vatikanu sestala dvajset članska delegacija Patriarhalne sinode armensko-katoliške
Cerkve. Srečanje je potekalo v okviru stote obletnice armenskega genocida, v katerem
je nasilne smrti umrlo mnogo Armencev. Za vse žrtve bo papež Frančišek daroval sveto
mašo prihodnjo nedeljo v baziliki svetega Petra, na kar je spomnil tudi med današnjim
srečanjem: »Molili bomo k Božjemu usmiljenju, naj nam v ljubezni do resnice in
pravičnosti vsem pomaga ozdraviti vsako rano in pohiteti s konkretnimi gestami sprave
in miru med narodi, ki še vedno ne zmorejo doseči soglasja glede takratnih žalostnih
dogodkov.«
Spomin na žrtve nas postavlja pred temo skrivnosti nepostavnosti
Papež je v nagovoru dejal, da armensko ljudstvo velja
za prvo, ki se je spreobrnilo v krščanstvo, in sicer že leta 301. Ima torej skoraj
dvatisočletno zgodovino in občudovanja vredno dediščino, tako duhovno kot kulturno.
Predvsem pa je sposobno ponovno se dvigniti po mnogih preganjanjih in preizkušnjah.
Sveti oče je zbrane povabil, naj vedno gojijo hvaležnost do Gospoda, da so mu bili
zmožni ostati zvesti tudi v najtežjih obdobjih. Prav tako je pomembno prositi Boga
za dar modrosti srca: »Spomin na žrtve pred stotimi
leti nas namreč postavlja pred temo 'skrivnosti nepostavnosti' (mysterium iniquitatis).«
Vprašanje o zlu vodi v skrivnost soudeleženosti pri Kristusovem trpljenju
Kot pravi evangelij, se lahko iz globine srca dvignejo
najtemnejše sile, zmožne sistematično načrtovati uničenje brata, ga obravnavati kot
sovražnika, nasprotnika ali celo kot posameznika, ki je brez človeškega dostojanstva,
je zatrdil papež. Dodal pa je, da za vernike vprašanje o zlu, ki ga stori človek,
vodi tudi do skrivnosti soudeleženosti pri odrešenjskem trpljenju: »Nemalo sinov in hčera armenskega naroda je bilo zmožnih izgovoriti Kristusovo
ime vse do prelitja krvi ali do smrti zaradi sestradanosti v neskončnem množičnem
izseljevanju, v katerega so bili prisiljeni.«
Narod vstalih v Kristusu
Trpljenje armenskega naroda skozi zgodovino je v določenem
smislu nadaljevanje Jezusovega trpljenja, v katerem pa že klije njegovo vstajenje,
je nadaljeval papež Frančišek. Pastirje armensko-katoliške Cerkve je spodbudil k nadaljnjemu
prizadevanju na področju vzgoje vernikov laikov, da bodo znali brati stvarnost z novimi
očmi ter tako vsak dan reči: »Moj narod ni samo
narod trpečih za Kristusa, ampak je predvsem narod vstalih v Njem.« Zato je po Frančiškovih besedah pomembno ohranjati spomin na preteklost, da
bo postala nova limfa za gojenje sedanjosti z veselim oznanilom evangelija in pričevanjem
ljubezni. Škofe je spodbudil k podpiranju trajne formacije duhovnikov in posvečenih
oseb: »Ti so vaši prvi sodelavci. Občestvo med
njimi in vami bo okrepljeno z zglednim bratstvom, ki ga bodo lahko videli v sinodi
in s patriarhom.«
Ekumenizem krvi
Papež Frančišek je ob koncu govora še spomnil na vse,
ki so se trudili pomagati v dramatičnih dogodkih izpred stotih let. Posebej je izpostavil
papeža Benedikta XV., ki je posredoval pri sultanu Mehmetu V., da bi se ustavilo pobijanje
Armencev. Ta papež je bil velik prijatelj vzhodnih kristjanov: ustanovil je Kongregacijo
za vzhodne Cerkve in Papeški vzhodni inštitut, leta 1920 pa je svetega Efrema Sirskega
prištel med cerkvene učitelje. Njegovi priprošnji je Frančišek še izročil ekumenski
dialog med armensko-katoliško Cerkvijo in armensko-apostolsko Cerkvijo ter pripomnil,
da sta že pred stotimi leti, tako kot danes, mučeništvo in preganjanje uresničila
»ekumenizem krvi«.
All the contents on this site are copyrighted ©. |