Beri članek Pojdi na menijsko vrstico

Družbena omrežja:

RSS:

Radio Vatikan

Glas papeža in Cerkve v dialogu s svetom

Drugi jeziki:

Papež Frančišek \ Dokumenti

Povzetek papeške bule Misericordiae vultus

Bulo Misericordiae vultus je pred svetimi vrati Petrove bazilike prebral regent papeške hiše msgr. Leonardo Sapienza - RV

11/04/2015 17:30

VATIKAN (sobota, 11. april 2015, RV) – »Jezus Kristus je obličje Očetovega usmiljenja.« S temi besedami začne papež Frančišek bulo o napovedi izrednega svetega leta, ki ima naslov Misericordiae vultus ali Obličje usmiljenja. V njej so pojasnjeni razlogi za sveto leto in nakaže smernice, kako ga živeti na najboljši možen način. »Vselej nam je potrebno zreti skrivnost usmiljenja,« beremo papeževe besede v buli. »To je vir veselja, vedrine in miru. To je pogoj za naše odrešenje. Usmiljenje: ta beseda razodeva skrivnost Svete Trojice. Usmiljenje: to je poslednje in najvišje dejanje, s katerim nam prihaja naproti Bog. Usmiljenje: to je temeljni  zakon, ki biva v srcu vsakega človeka, ko z iskrenimi očmi pogleda brata, ki ga sreča na življenjski poti. Usmiljenje: to je pot, ki povezuje Boga in človeka, ker opira srce upanju, da bomo vedno ljubljeni ne glede na meje, ki jih postavlja naš greh.«

Vrata usmiljenja
Sveto leto se bo začelo 8. decembra na slovesni praznik Brezmadežnega spočetja, ko bo papež tudi odprl sveta vrata v Petrovi baziliki. Kot zapiše v buli, bodo ob tej priložnosti to »vrata usmiljenja«: »Kdorkoli bo stopil skoznje, bo lahko občutil ljubezen Boga, ki tolaži, odpušča in daje upanje.«

Na tretjo adventno nedeljo, 13. decembra, se bodo odprla tudi sveta vrata v baziliki svetega Janeza v Lateranu, zatem pa še v ostalih papeških bazilikah. Papež določi, »naj se na isto nedeljo v vsaki krajevni Cerkvi v stolnici, ki je materna cerkev za vse vernike, ali pa v konkatedrali ali v drugi pomembni cerkvi odpre za vse sveto leto enaka vrata usmiljenja. Po izboru ordinarija jih je mogoče odpreti tudi v svetiščih, kamor romajo številni romarji, ki se jih v srcu na teh svetih dotakne milost in najdejo pot spreobrnjenja. Vsaka krajevna Cerkev bo tako neposredno vpeta v dogajanje tega svetega leta kot v izreden trenutek milosti in duhovne prenove. Sveto leto bomo tako praznovali tako v Rimu kot po krajevnih cerkvah kot vidno znamenje občestva vse Cerkve.«

Papež Frančišek v buli pojasni, da je izbral 8. december tudi zato, ker sovpada s petdeseto obletnico konca drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Cerkev čuti potrebo, da v sebi živo ohranja ta dogodek. Takrat se je namreč zanjo začel nov odsek na poti zgodovine.

Prihodnja leta, prepletena z milostjo
Jubilejno leto se bo zaključilo na slovesni praznik Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva 20. novembra 2016. Na ta dan bomo od zaprtju svetih vrat predvsem hvaležni in se bomo zahvaljevali Sveti Trojici, da nam je naklonila ta izredni čas milosti. »Kako si želim, da bi bila prihodnja leta prepletena z milostjo, da bi stopali vsakemu človeku naproti z Božjo dobroto in nežnostjo! Naj vse, verne in oddaljene, doseže balzam usmiljenja kot znamenje Božjega kraljestva, ki je že navzoče med nami,« piše papež in zatem spregovori o usmiljenem Bogu ter navaja svetopisemske odlomke, ki govorijo o tej temeljni Očetovi potezi.

Različne pobude v svetem letu
V nadaljevanju bule Misericordiae vultus papež Frančišek ponudi konkretne smernice, da bi izredno jubilejno leto lahko živeli v polnosti. Najprej poudari pomen romanja. Da bi prišli do svetih vrat v Rimu ali drugod, bo vsak po svojih močeh moral opraviti romanje. To bo znamenje dejstva, da je tudi usmiljenje cilj, do katerega je treba dospeti in ki zahteva napor in žrtev. Naj bo romanje spodbuda k spreobrnjenju, poudarja papež: »Ko bomo prestopili sveta vrata, se bomo pustili objeti Božjemu usmiljenju in se obvezali biti usmiljeni do drugih, kot je Oče usmiljen do nas.«

V svetem letu prav tako lahko odpremo srca za vse tiste, ki živijo v najrazličnejših bivanjskih periferijah, v nadaljevanju predlaga papež Frančišek ter spodbudi k opravljanju telesnih in duhovnih del usmiljenja, da bi tako prebudili svojo vest pred dramo revščine. Spomni na pobudo 24 ur za Gospoda, ki je potekala v postnem času, ter doda, da bi jo bilo dobro v škofijah razvijati še naprej. Takrat so namreč mnogi pristopili k zakramentu spovedi, ki bi se ga naj postavilo v središče, kot povabi papež. Poudaril, da »so spovedniki resnično znamenje Očetovega usmiljenja«.

Sveti oče razkrije še eno svojo pobudo: odposlati »misijonarje usmiljenja«. To bodo duhovniki, ki jih bo papež pooblastil, da bodo lahko podelili odpuščanje za grehe, ki so sicer pridržani samo apostolskemu sedežu. Ti misijonarji usmiljenja bodo znamenje materinske skrbi Cerkve za Božje ljudstvo. Predvsem pa bodo »živo znamenje tega, kako Oče sprejema vse, ki iščejo njegovo odpuščanje«. V buli je prav tako pojasnjen še pomen odpustka, ki ga bo mogoče prejeti v svetem letu Božjega usmiljenja.

11/04/2015 17:30