Papež romarjem iz škofije Isernia: Problemi se presežejo s solidarnostjo

VATIKAN (sobota, 2. maj 2015, RV) – Papež Frančišek se je dopoldne srečal z okoli sedem tisoč romarji iz italijanske škofije Isernia-Venafro. Ti so današnje romanje organizirali v zahvalo za njegov pastoralni obisk v škofiji julija lani. Tako kot takrat je sveti oče izpostavil nekaj težkih problemov in izzivov.

Problemi in izzivi
Na prvem mestu je omenil brezposelnost, ki zadeva predvsem mlade generacije. Ne sme se odlašati s konkretnimi koraki, ki bi pripomogli k odpiranju novih delovnih mest. Zato mora prebivalstvo združiti svoje moči z institucijami, privatniki in drugimi. Zagotoviti je potrebno ustrezne službe, ki bi odgovarjale na dejanske potrebe ljudi, zlasti ostarelih, bolnih, družin in oseb s posebnimi potrebami. Papež je še enkrat opozoril predvsem na mlade, kajti delo daje dostojanstvo. Mlad človek, ki ne najde dela, torej ne doživlja tega dostojanstva in trpi.

Nato je papež Frančišek spomnil, da škofija Isernia-Venafro nujno potrebuje nov misijonarski zagon. Jubilejno Celestinovo leto, ki ga trenutno obhajajo, je za skupnost priložnost, da se vrne h Kristusu, evangeliju, da se spravi z Bogom in bližnjim. Tako se bo ponovno rodila tudi želja, da bi Njegovo ljubezen prinesli vsem, osamljenim, odrinjenim, ponižanim zaradi trpljenja ali družbenih krivic – mnogim, ki so naveličani človeških besed in čutijo globoko nostalgijo po Bogu. Škofijski jubilej lahko vernike obenem pripravi na posebno sveto leto usmiljenja, katerega je nedavno napovedal papež. Ta čas naj močan misijonarski zagon vzbudi predvsem v župnijah, kjer ima cerkvena skupnost svoj najbolj neposreden in viden izraz: »Vsaka župnijska skupnost je poklicana biti privilegiran prostor poslušanja in oznanjanja evangelija; dom molitve, osredotočene okoli evharistije; resnična šola občestva, kjer vnema dejavne ljubezni prevlada nad skušnjavo površinske in suhoparne pobožnosti.«

Problemi se presežejo s solidarnostjo
Kot pravo pot je papež škofiji nato predlagal krščansko upanje, pospremljeno z dobrodelnostjo do najbolj ubogih. Trenutek za le-to je namreč ravno takrat, ko se zdi, da bodo težave zatemnile obete za boljšo prihodnost, in ko se okoli sebe doživlja polom. Potrebno je zgraditi bolj sprejemajočo družbo, spoštljivo do različnosti, pravičnejšo in bolj solidarno: »Problemi se presežejo s solidarnostjo.« Frančišek je predvsem mlade opogumil, da bi šli pogumno naprej in bi sedanje izzive premagovali tako, da si medsebojno pomagajo: »Spodbujam vas, da bi bili pričevalci solidarnosti v vaših mestih in vaših vaseh, na delu, v šoli, v družini, na krajih srečevanj.«