Poročilo Caritas Internationalis o prehrambeni varnosti

MILANO (torek, 19. maj 2015, RV) – Caritas Internationalis je na Expo v Milanu danes predstavila poročilo o prehrambeni varnosti. V raziskavo je bilo vključenih 160 lokalnih Karitas, članic te krovne katoliške karitativne organizacije. Dokument sta predstavila kardinala Oscar Rodriguez Maradiaga, dosedanji predsednik Caritas Internationalis, in Luis Antonio Tagle, novoizvoljeni predsednik.

Neodvisno poročilo o Karitas, ki delujejo v državah po vsem svetu, kaže, da je najboljši način za dosego konca lahkote »pomoč majhnim kmetom, predvsem ko se poskušajo prilagoditi klimatskim spremembam«. Na podlagi izkušenj 98 Karitas, ki kot narodne katoliške karitativne organizacije pokrivajo 83 odstotkov svetovne populacije, so trije najpogostejši vzroki nizke prehrambene varnosti naslednji: pomanjkanje virov pri malih kmetovalcih, kot so zemlja, semena, posojila, dostop do trga, zatem nizka agrikulturna produktivnost in vpliv klimatskih sprememb.

Rezultati poročila predstavljajo pot za boj proti osiromašenju malih kmetov, predvsem tistih v državah v razvoju, kot zatrjuje generalni sekretar Caritas Internationalis, Michel Roy. Po njegovih besedah veliko lokalnih Karitas poroča o pomanjkanju prehrambene varnosti, zato bi morala »globalna skupnost narediti več v boju proti lakoti in podhranjenosti«. Carolyn Woo, predsednica organizacije Catholic Relief Services, ki je sodelovala v raziskavi, pravi, da je dokument odmev tistega, kar vidimo vsak dan. Izpostavlja boj malih kmetov skozi vse leto, da bi na mizo postavili hrano, klimatske spremembe pa jim kmetovanje še bolj otežujejo.

Samo 19 odstotkov krajevnih Karitas odgovarja, da je v njihovih državah v celoti zagotovljena prehrambena varnost, ki je opredeljena kot zanesljiv dostop do zadostne količine hrane s hranljivo vrednostjo. Skoraj tretjina jih zatrjuje, da se v njihovih državah soočajo z nezadostno prehrambeno varnostjo, skoraj polovica Karitas pa trdi, da so njihove države le do neke mere varne pri svojih prehrambenih virih. Rezultati o prehrambeni varnosti ne govorijo samo o lakoti in podhranjenosti, ampak tudi o migraciji, nesorazmernih dohodkih in kriminalu. Pomanjkanje primerne hrane vpliva na zdravje in smrtnost, a tudi na vzgojo, korupcijo in kulturo odvisnosti od miloščine in blaginje.

Lokalne Karitas, ki v državah izvajajo programe o prehrambeni varnosti, ocenjujejo, da je leta 2013 imelo korist od teh programov 106 milijonov ljudi. Gre predvsem za vlaganje v usposabljanje kmetovalcev in trajnostno agrikulturo, razdeljevanje hrane in semen po naravnih nesrečah ter izboljševanje prehrane in zdravja.

Razlogi za lakoto in nizko prehrambeno varnost so različni glede na območje. Nizka agrikulturna produktivnost in klimatske spremembe so navzoče predvsem v Podsaharski Afriki. V Aziji je nezadosten dostop malih kmetovalcev do virov, manjka pa tudi dobro vodenje. Latinska Amerika in Karibi se soočajo s spremenljivimi cenami hrane in nezadostno infrastrukturo, Bližnji vzhod in Severna Afrika pa s konflikti in pomanjkanjem čiste vode.