2015-06-21 20:49:00

Papež mladim: ljubezen je spoštljiva, je v dejanjih, se posreduje naprej, je čista, se žrtvuje


TORINO (nedelja, 21. junij 2015, RV) – »Hvala Chiari, Sari in Luigiju. Hvala, saj so vprašanja o temi treh besed Janezovega evangelija, ki smo jih slišali: ljubezen, življenje, prijatelji.« Tako je papež Frančišek pozdravil mlade na trgu Vittorio v Torinu, potem ko so mu Chiara Vagnoni, 19 letna maturantka; 27 letna brezposelna Sara Amodio ter 26 letni študent Luigi Capello, postavili vprašanja o ljubezni, o občutku negotovosti v življenju ter o prijateljstvu.

 »V Janezovem besedilu se te besede prepletajo, ena razloži drugo in ta druga spet naslednjo, tako da ne moremo govoriti v evangeliju o življenju, ne da govorimo o ljubezni, če seveda govorimo o resničnem življenju. Tudi ne moremo govoriti o ljubezni, ne da se ta spremeni v služenje prijateljem. Vse tri besede so tako zelo pomembne za življenje in vse tri imajo skupno voljo po življenju. Ob tem bi rad spomnil na besede blaženega Pier Giorgia Frassatija, ki je bil mlad tako kot vi: Živeti, ne životariti! Živeti!«

Najprej je sveti oče odgovoril na Chiarino vprašanje, Kaj je ljubezen?, s petimi 'besedami', lastnostmi, ki jih je tudi podrobno razložil. Ljubezen je spoštljiva. Ljubezen je najprej predvsem v dejanjih kot v besedah. Ljubezen je konkretna. Ljubezen se podarja, ljubezen se posreduje naprej. Ljubezen ni ne gluha, ne nema temveč se posreduje naprej. Zatem je papež z vso iskrenostjo stopil tvegano področje tretje lastnosti, ki danes morda ni tako popularna, je pa izredno pomembna. To je čistost. »Ohranite čistost, ohranite čistost! Prosim vas, prizadevajte si živeti ljubezen v čistosti. Iz tega vsega pa sledi, če je ljubezen spoštljiva, če je ljubezen v dejanjih, če je ljubezen v posredovanju naprej, če je čista, se ljubezen žrtvuje za druge.

Zatem je papež Frančišek odgovarjal na Sarino vprašanje, v katerem je dejala, da mladi včasih občutijo negotovost v življenju. »Pogosto v 'dihamo' občutje negotovosti do življenja. Pride namreč do situacij, ko se je potrebno vprašati: »Je vredno živeti tako? Kaj lahko od tega življenja pričakujem?« Papež je ob tem nakazal na žarišča vojn in se vprašal: »Pa imam lahko zaupanje v takšno življenje? Če zaupaš samo ljudem, si že izgubil.« Sveti oče je tu razložil dvoličnost mnogih, ki govorijo eno, delajo pa drugo, ki imajo denar naložen v tovarnah orožja, pa se imajo za kristjane. V odgovoru na to vprašanje se je papež dotaknil tudi nekulture odmetavanja.

»Sedaj bom odgovoril na Luigijevo vprašanje. On je govoril o projektu medsebojnega podeljevanja, torej o povezanosti, izgradnji. Mi moramo iti naprej z našimi načrti izgradnje. Takšno življenje ne razočara. Če se daš notri v projekt izgradnje, pomoči, pri tem mislim na otroke z ulice, begunce, tiste, ki potrebujejo pomoč… se negotovost do življenja oddalji, gre proč. Kaj je torej potrebno storiti? To udejanjiti…

Napisani odgovori papeža Frančiška
O ljubezni (Chiara)
V prvem o ljubezni se sprašujemo o globokem pomenu Božje ljubezni, ki nam jo je podaril Gospod Jezus. Pokazal nam je do kam gre ta ljubezen, torej do popolne podaritve samega sebe, vse do izročitve lastnega življenja, kakor to zremo v skrivnosti turinskega prta, ko v njem prepoznamo podobo 'največje ljubezni'. Vendar pa si o te podaritvi nas samih ne smemo predstavljati kot redko herojsko dejanje ob kakšni posebni priložnosti. Pri tem lahko tvegamo, da opevamo ljubezen, sanjamo o ljubezni, ploskamo ljubezni…, a ji ne pustimo, da se nas dotakne ali potegne vase. Veličina ljubezni se pokaže v tem, da skrbimo za tistega, ki potrebuje pomoč in sicer zvesto ter potrpežljivo. Tisti je velik v ljubezni, ki postane majhen do drugih, kakor Jezus, ki je postal služabnik. Ljubiti pomeni biti nekomu blizu, dotakniti se Kristusovega mesa v ubogih in zadnjih, odpreti Božji milosti potrebe, vzklike in osamljenost oseb, ki so okoli nas. Tedaj Božja ljubezen vstopi, preoblikuje ter spremeni majhne stvari v velike, da postanejo znamenje Njegove navzočnosti. Sv. Janez Bosko nam je lahko učitelj ravno zaradi svoje sposobnosti ljubiti in vzgajati tako, da je bil najprej blizu tistimi za katere je živel, torej za otroke in mlade.

Negotovost v življenju (Sara)
V luči te preobrazbe, ki je sad ljubezni, lahko odgovorimo na drugo vprašanje o nezaupanju v življenje. Pomanjkanje dela in vizije za prihodnost gotovo prispevata k upočasnitvi toka življenja, da se mnogi postavijo v obrambno držo: začnejo misliti samo nase, čas in dobrine uporabljajo za svoje dobro, zmanjšajo možnost za velikodušnost na minimum... To so znaki za vsako ceno vase zaprtega in odmaknjenega življenja, ki potem vodijo v vdanost v usodo in cinizem. Jezus nas pa uči, naj hodimo ravno po nasprotni poti: »Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil« (Lk 9,24). To pomeni, da ne smemo čakati na ugodne zunanje okoliščine, da vstopimo v stvar, temveč samo nasprotno, samo če si v življenju prizadevamo, zavedajoč se, da ga bomo izgubili!, ustvarjamo zase ter za druge pogoje ponovnega zaupanja v prihodnost. Ob tem čisto spontano pomislim na mladeniča, ki je ravno za to dal svoje življenje ter tako postal zgled zaupanja in evangeljske drznosti za mlade generacije tako v Italiji kakor po vsem svetu. To je blaženi Pier Giorgio Frassati. Njegovo geslo je bilo: »Živeti, ne životariti!« To je pot, na kateri okušamo v polnosti moč in veselje evangelija. Ob tem ne boste samo našli zaupanje v prihodnost, ampak boste uspeli ustvariti upanje tudi med svojimi prijatelji ter tam, kjer živite.

Prijateljstvo (Luigi)
Prijateljstvo je bilo ena od velikih strasti Pier Gioriga Frassatija. In vaše tretje vprašanje pravi ravno to: »Kako živeti na odprt način prijateljstvo, ki bo sposobno posredovati naprej veselje evangelija? Zvedel sem, da je na tem trgu ob petkih in sobotah zvečer polno mladih. Tako je v vseh naših mestih in krajih. Mislim, da se tudi nekateri med vami dobite tukaj s prijatelji ali pa na kakšnem drugem trgu. Postavil vam bom vprašanje. Vsak naj pomisli ter si pri sebi odgovori. V tistih trenutkih, ko ste v družbi, uspete, da v vaši drži in obnašanju odseva vaše prijateljstvo z Jezusom? Pomislite kdaj med prostim časom, med zabavo, da ste majhne mladike na Trti, ki je Jezus? Zagotavljam vam, če boste z vero mislili na to resničnost, boste začutili, da se po vas pretaka 'limfa' Svetega Duha in boste obrodili sad, ne da bi se tega morda zavedali. Zmogli boste biti pogumni, potrpežljivi, ponižni, sposobni deliti z drugimi, pa tudi razlikovati se od drugih, veseliti se s tistim, ki se veseli in jokati s tistim, ki joka. Zmogli boste želeti dobro tudi tistemu, ki vam tega ne želi, odgovoriti na hudo z dobrim. Tako boste oznanjali evangelij!

Torinski svetniki in svetnice nas učijo, da je vsaka prenova, tudi prenova Cerkve, odvisna od osebnega spreobrnjenja, od odprtosti srca, ki sprejema ter prizna Božja presenečenja, ki jo vodi 'največja ljubezen (prim. 2Kor 5,14). Po njej postajamo prijatelji tudi osamljenim, trpečim in odrinjenim.

Dragi mladi, skupaj s temi starejšimi brati in sestrami, kar svetniki so, imamo v naši družini, Cerkvi, Mater, ne pozabite tega! Želim vam, da bi se popolnoma zaupali tej nežni Materi, ki je pokazala na navzočnost 'največje ljubezni ravno sredi mladih, to je med svatbo. Marija je »prijateljica, vedno pozorna, da ne zmanjka vina v našem življenju.« Molimo, da nam ne bo zmanjkalo vina veselja! Hvala vsem! Bog naj vas vse blagoslovi. In prosim, molite zame








All the contents on this site are copyrighted ©.