S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 22. do 27. junij 2015)

Splošna avdienca: Ko družina zadaja rane sama sebi
»Kljub vsej naši občutljivosti in vsem našim prefinjenim psihološkim analizam, se sprašujem, ali nismo anestezirani tudi glede ran na dušah otrok.« Tako je dejal papež Frančišek med splošno avdienco v sredo. Kateheza je govorila o družinah, ki si same zadajajo rane, v ospredje pa je postavil predvsem otroke. »Veliko govorimo o vedenjskim motnjah, psihološkem zdravju, blaginji otroka, strahu staršev in otrok … Ampak, ali sploh še vemo, kaj pomeni rana duše?« Ali čutimo težo gore, ki tlači otrokovo dušo v družinah, kjer drug z drugim slabo ravnajo in si škodujejo, vse do preloma zakonske zvestobe? Ali ima pri naših izbirah otrokova duša kakšno težo? »Ko odrasli izgubijo glavo, ko vsak misli samo nase, ko si mama in oče škodujeta, duša otrok zelo trpi, doživlja občutek obupanosti. In to so rane, ki zaznamujejo za vse življenje.« Ko mož in žena, ki sta obljubila, da bosta eno meso in bosta oblikovala družino, obsesivno mislita samo na lastne zahteve po svobodi, ta izkrivljenost korenito načne srce in življenje otrok. Veliko krat se otroci skrijejo in jočejo sami. »To moramo dobro razumeti,« je poudaril papež. »Mož in žena sta eno samo meso. In njuni otroci so meso njunega mesa.« Spomnil je na Jezusa, kako ostro je svaril odrasle, naj ne pohujšajo malih (Mt 18,6). Tako lahko bolje razumemo tudi Jezusove besede o veliki odgovornosti pri varovanju zakonske zveze (Mt 19,6-9), ki pomeni začetek človeške družine. »Ko sta moški in ženska postala eno samo meso, se vse rane in vse opustitve očeta in mame vtisnejo v živo meso otrok.«

Papež bodočim diplomatom: Ne funkcionarji, ampak varuhi resnice
»Niste poklicani biti visoki funkcionarji neke države, zgornja kasta, ki je samo-obstojna in všečna posvetnim salonom, ampak ste poklicani biti varuhi resnice, ki v globini podpira tiste, ki jo ponujajo, in ne obratno.« Papeževe besede so bile namenjene duhovnikom, ki se na Papeški cerkveni akademiji usposabljajo za diplomatsko službo pri Svetem sedežu. Takole jim je dejal: »Pripravljate se, da boste postali ''mostovi'', ko boste v molitvi in duhovnem boju pomirjali in integrirali težnje po uveljavljanju nad drugimi, domnevno superiornost pogleda, ki preprečuje dostop do bistva realnosti, domišljavost, da veste že dovolj … Pozivam vas,« je nadaljeval papež, »da ne pričakujete že pripravljene zemlje, ampak da imate pogum in jo zorjete s svojimi rokami – brez traktorjev in drugih učinkovitih sredstev, s katerimi ne moremo nikoli razpolagati –, jo pripravite za setev in z Božjo potrpežljivostjo čakate na žetev, ki je sami morda ne boste uživali.« Papež jih je spodbudil, naj ne ribarijo v akvarijih ali v ribogojnicah, naj se ne zaustavljajo na robu varnega in poznanega; vržejo naj mreže in ribiške palice na manj poznana območja, ne da bi se pri tem navadili in jedli že od drugih predelane ribe.

Pri papežu skavtske voditeljice…
»S pričevanjem svojega življenja oznanjati drugim, da nas srečanje z Jezusom osrečuje; da nas srečanje z Jezusom osvobaja in ozdravlja; da nas srečanje z Jezusom odpira za druge in nas spodbuja, da ga oznanjamo, predvsem najrevnejšim in tistim, ki so daleč, sami in zapuščeni,« so se glasile Frančiškove besede med srečanjem s članicami mednarodnega katoliškega združenja skavtskih voditeljic.

… delegacija carigrajskega ekumenskega patriarhata …
Papež se je srečal tudi z delegacijo carigrajskega ekumenskega patriarhata, ki je prišla v Rim na slovesnosti za praznik svetih Petra in Pavla. »Problemi, ki jih lahko srečamo na poti teološkega dialoga, ne bi smeli voditi v obupanost ali vdajo. Pazljiv pregled načina, kako je v življenje Cerkve umeščeno načelo sinodalnosti in služenje njemu, ki načeluje, bo dalo pomemben prispevek k napredku odnosov med našima Cerkvama,« je zatrdil papež.

… predstavniki judovskega združenja B'nai B'rith
S papežem Frančiškom so se minuli teden srečali predstavniki mednarodnega judovskega združenja B'nai B'rith (B'nai B'rith International). Sveti oče je spregovoril o medsebojnem sodelovanju: »Ko gledam teh petdeset let zgodovine načrtnega dialoga med katoliško Cerkvijo in judovstvom, se želim zahvaliti Gospodu za mnoge napredke, ki smo jih dosegli. Začele so se mnoge pobude za medsebojno spoznavanje in dialog; predvsem je šlo za razvijanje vedno večjega vzajemnega zaupanja in spoštovanja. Obstajajo mnoga področja, na katerih lahko judje in kristjani še naprej delujemo skupaj za dobro vsega človeštva našega časa. Spoštovanje življenja in stvarstva, človeško dostojanstvo, pravičnost, ter solidarnost nas lahko združujejo v prizadevanju za razvoj družbe ter upanja polne prihodnosti za prihodnje generacije. Posebej smo poklicani, da skupaj molimo in delamo za mir. Žal je na svetu mnogo držav in pokrajin, ki živijo v konfliktnih situacijah – posebej mislim na Sveto deželo in Bližnji vzhod – in ki prosijo za pogumno prizadevanje za mir: za to pa ni dovolj zgolj želja, ampak ga je potrebno iskati, potrpežljivo in vztrajno graditi, s sodelovanjem mnogih, posebej vernikov.«

Homilije Svete Marte
Papež Frančišek je v minulem tednu imel dve jutranji maši v kapeli Doma svete Marte. Enkrat je govoril o Cerkvi kot skupnosti, ki si mora znati umazati roke, drugič pa o lažnih prerokih in resničnih oznanjevalcih evangelija. Glede slednjega je povedal takole: »Zapomnimo si te tri besede, so znamenje: delati, poslušati, govoriti. Tisti, ki zgolj govori in dela, ni pravi prerok, ni pravi kristjan, in na koncu bo vse propadlo: ni na skali Božje ljubezni, ni trden kot skala. Tisti, ki zna poslušati, na podlagi poslušanja tudi dela; v moči besede drugega, ne svoje, ostane trden.« Je ponižna oseba, ne zdi se pomembna. V Cerkvi je veliko takih ljudi: »Koliko velikih škofov, koliko velikih duhovnikov, koliko velikih vernikov je, ki znajo poslušati in iz poslušanja delati!«