VATIKAN (torek, 30. junij 2015, RV) – Papež Frančišek se je danes
srečal z udeleženci mednarodnega simpozija, ki ga je v Rimu organiziral Mednarodni
svet kristjanov in judov. »Kristjani in judje v Rimu skupaj živijo že skoraj dva
tisoč let, čeprav njihovi odnosi skozi zgodovino niso bili brez napetosti,« je
v govoru dejal papež. Spomnil je, da je Rim mesto, kjer sta pokopana apostola Peter
in Pavel, ki sta kot stebra Cerkve. V Rimu se prav tako nahaja najstarejša judovska
skupnost Vzhodne Evrope, njen izvor pa sega v dobo Makabejcev.
Nismo tujci, smo prijatelji in bratje
Sveti oče je spregovoril o koncilskem dokumentu Nostra aetate, ki predstavlja
dokončen ''da'' judovskim koreninam krščanstva in nepreklicen ''ne'' antisemitizmu.
Petdeset let po Nostra aetate lahko vidimo »njegove bogate sadove in
s hvaležnostjo ovrednotimo judovsko-krščanski dialog«. Izrazimo lahko svojo zahvalo Bogu za vse dobro, ki ga je ustvaril preko prijateljstva
in vzajemnega razumevanja v teh petdesetih letih, saj je njegov Sveti Duh spremljal
naš trud za dialog. »Naša človeška razdrobljenost,
naša nezaupljivost in naš ponos so bili preseženi zahvaljujoč Duhu vsemogočnega Boga,
tako da sta med nami začela vedno bolj rasti zaupanje in bratstvo,« je zatrdil papež. »Nismo več tujci, ampak
prijatelji in bratje. Kljub različnim pogledom, izpovedujemo istega Boga, Stvarnika
vesoljstva in Gospoda zgodovine. In On, v svoji neskončni dobroti in modrosti, vedno
blagoslavlja naš trud za dialog.«
Odnos med judovstvom in krščanstvom
Frančišek je izpostavil, da imajo vsi kristjani judovske
korenine. Mednarodni svet kristjanov in judov je zato od začetka sprejel različne
krščanske veroizpovedi. Vsaka na svoj način pristopa k judovstvu, ki je tudi zaznamovan
z različnimi tokovi. Krščanske veroizpovedi najdejo svojo edinost v Kristusu, judovstvo
jo najde v Tori. Kristjani verujejo, da je Jezus Kristus Božja beseda, ki je postala
meso na svetu; za jude se Božja besede izraža predvsem v Tori. Obe verski izročili
imata kot temelje enega Boga, Boga zaveze, ki se je razodel ljudem po svoji Besedi.
V iskanju prave drže do Boga se kristjani obračajo na Kristusa kot vir novega življenja,
judje pa na učenje Tore. Ta tip teološkega premišljevanja o odnosu med judovstvom
in krščanstvom se je po papeževih besedah začel ravno z Nostra aetate ter se na tem trdnem temelju
lahko in se mora še naprej razvijati.
Pri razmišljanju o judovstvu je drugi vatikanski koncil upošteval deset postavk iz Seelisberga, ki so povezane tudi z ustanovitvijo Mednarodnega sveta kristjanov in judov. Na nek način so to že bili zametki prve ideje o sodelovanju med svetom in katoliško Cerkvijo. To sodelovanje se je uradno začelo po koncilu, predvsem pa z ustanovitvijo Komisije za verske odnose z judovstvom leta 1974. Ta komisija Svetega sedeža še vedno z velikim zanimanjem spremlja dejavnosti sveta, predvsem pa letne mednarodne simpozije, ki predstavljajo velik prispevek k judovsko-krščanskem dialogu.
All the contents on this site are copyrighted ©. |