SLOVENIJA (sreda, 1. julij 2015, RV) – V Cerkvi v Sloveniji vstopa
z današnjim dnem, torej 1. julijem 2015, v veljavo Pravilnik o verski dejavnosti.
Poklicali smo Andreja Nagliča, pravnega svetovalca pri Slovenski škofovski konferenci
(SŠK) in ga prosili, da za Radio Vatikan predstavi namen pravilnika in njegovo vsebino.
SŠK 175/15
Izhajajoč iz načela svobodnega delovanja verskih skupnosti (drugi odstavek 7. člena
Ustave Republike Slovenije); upoštevajoč ustavno, mednarodnopravno, zakonsko in podzakonsko
ureditev verske dejavnosti v Republiki Sloveniji; v skladu z normami avtonomnega prava
Katoliške cerkve in določbami njenega temeljnega akta (Zakonik cerkvenega prava) ter
s prizadevanjem za učinkovito izvrševanje pravice do avtonomnega urejanja svojih notranjih
zadev, ki zadevajo delovanje in položaj članov Katoliške cerkve (prim. U-I-92/07-23),
sprejema Slovenska škofovska konferenca
Pravilnik o verski dejavnosti
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Pravilnik opredeljuje pastoralno dejavnost Katoliške cerkve (v nadaljevanju: verska
dejavnost), verskega uslužbenca Katoliške cerkve (v nadaljevanju: verski uslužbenec),
versko institucijo Katoliške cerkve (v nadaljevanju: cerkvena institucija) in prispevke,
ki ob tem nastajajo oziroma se zbirajo izven trga blaga in storitev.
(2) Pojem »pastoralno« pomeni zunanje izraze oziroma posamezna dejanja dejavnosti Katoliške cerkve, ki so vidni oziroma pravno zaznavni v sferi zasebnega ali javnega življenja.
2. člen
(verska dejavnost)
(1) Verska dejavnost obsega vsa posamezna dejanja, ki jih Katoliška cerkev oziroma
verski uslužbenci in cerkvene institucije izvršujejo v okviru zavzemanja za človekovo
dostojanstvo, duhovnost, osmišljanje bivanja in zavzemanja za načelo socialne države,
v zasebnem in javnem življenju.
(2) Verska dejavnost spada v splošnokoristno dejavnost, ki jo Republika Slovenija
normira:
1. na ravni Ustave Republike Slovenije kot: svoboda vesti (41. člen); bogočastje in
kateheza; ustanavljanje in upravljanje šol vseh vrst in stopenj, dijaških in študentskih
domov in drugih izobraževalnih in vzgojnih ustanov; (Rm-1/02) individualno ali skupinsko
izpovedovanje vere v objektih, ki so običajni in splošno sprejeti (tradicionalni)
za izpovedovanje vere in opravljanje verskih obredov; poučevanje in opravljanje bogoslužja
in obredov; gradnja lastnih zgradb, ki ustrezajo lastnemu načinu čaščenja in verskim
obredov ter običajem; izvajanje socialne, izobraževalne in kulturne dejavnosti; (U-I-111/04)
verski pogreb (U-I-354/06); imenovanje in razreševanje vodstva verske organizacije
(Up-2229/08);
2. v Sporazumu med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo o pravnih vprašanjih kot:
bogočastje in kateheza (prvi odstavek 3. člena); javna bogoslužna opravila in druga
javna verska zbiranja, kot so romanja, procesije in srečanja; (drugi odstavek 3. člena)
podeljevanje imenovanj in verskih služb (prvi odstavek 5. člena); vzpostavljanje in
neovirano ohranjanje stikov med verskimi organizacijami (prvi odstavek 6. člena);
sodelovanje z verskimi ustanovami in drugimi organizacijami in pravnimi osebami, bodisi
doma ali po svetu; (drugi odstavek 6. člena) posedovanje lastnih sredstev obveščanja
in dostop do vseh javnih sredstev obveščanja (7. člen); ustanavljanje združenj in
fundacij (8. člen); pridobivanje, posedovanje, uživanje in odtujevanje premičnin in
nepremičnin ter pridobivanje lastninskih in drugih stvarnih pravic; (9. člen) ustanavljanje
in upravljanje šol vseh vrst in stopenj, dijaških in študentskih domov ter drugih
izobraževalnih in vzgojnih ustanov; (prvi odstavek 10. člena) ohranjanje in vzdrževanje
kulturnih spomenikov in drugih kulturnih dobrin in arhivov (11. člen); pastoralno
delovanje v bolnišnicah, domovih za ostarele, zaporih in drugih ustanovah, v katerih
je oteženo svobodno gibanje oseb, ki se v njih nahajajo; (12. člen) delovanje na področju
dobrodelnosti in družbene solidarnosti (13. člen);
3. na ravni zakonov kot: organiziranje in samostojno odločanje o oblikovanju, sestavi,
pristojnostih in delovanju organov verske organizacije; imenovanje in določanje pristojnosti
duhovnic in duhovnikov in drugih verskih uslužbencev; določanje pravic in dolžnosti
pripadnic ali pripadnikov verske organizacije; povezovanje oziroma udeležba v medkonfesionalnih
oblikah organiziranja s sedežem v Sloveniji ali v tujini; (9. člen Zakona o verski
svobodi ZVS) zavzemanje za duhovnost in človekovo dostojanstvo; prizadevanje za
osmišljanje bivanja; razvijanje kulturnih, vzgojnih, izobraževalnih, solidarnostnih,
karitativnih in drugih dejavnosti s področja socialne države; (prvi odstavek 5. člena
ZVS) versko-obredne, versko dobrodelne, versko-izobraževalne in versko-organizacijske
dejavnosti; (drugi odstavek 7. člena ZVS) gradnja in vzdrževanje prostorov in stavb
za bogoslužje, druge verske obrede in druga zbiranja; (prvi odstavek 26. člena ZVS)
verouk ali konfesionalni pouk religije s ciljem vzgajati za religijo; pouk, pri katerem
o vsebinah, učbenikih, izobraževanju učiteljev in primernosti posameznega učitelja
za poučevanje odloča verska organizacija; organizirani religiozni obredi (četrti odstavek
72. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja);
4. v sporazumu med Katoliško cerkvijo in Vlado RS kot: organizacija in izvajanje pastoralne
in vzgojne dejavnosti (bogoslužje, verski pouk, verska zbiranja oz. shode); oblikovanje
struktur verske organizacije in imenovanje njenih nosilcev in navezovanje in ohranjanje
stikov z verskimi organizacijami in drugimi ustanovami, organizacijami in osebami
doma ali po svetu; ustanavljanje javnih glasil in dostopanje do državnih in drugih
sredstev javnega obveščanja; ustanavljanje združenj verske organizacije; ustanavljanje
izobraževalnih in vzgojnih ustanov, dijaških in študentskih domov in drugih podobnih
ustanov; ohranjanje in vzdrževanje kulturnih spomenikov in drugih kulturnih dobrin
in arhivov; pastoralna dejavnost v bolnišnicah, domovih za ostarele in v posebnih
ustanovah; duhovna oskrba vojaških oseb; dobrodelnost in družbena solidarnost.
3. člen
(nepridobitni in prostovoljski značaj verske dejavnosti)
(1) Verska dejavnost se opravlja izključno v okviru nezamenljive in ustaljene identitete
in poslanstva Katoliške cerkve na podlagi dokumentov II. vatikanskega koncila, norm
kanonskega prava in zgodovinske povezanosti med slovenskim ljudstvom in Katoliško
cerkvijo, zato z njenim opravljanjem ne nastaja konkurenca na trgu z ostalimi cerkvami
in drugimi verskimi skupnostmi in ostalimi poslovnimi subjekti.
(2) Verska dejavnost se ne sme opravljati na trgu z namenom pridobivanja dobička. Opravlja se izključno prostovoljsko.
4. člen
(verski delavec)
(1) Verski uslužbenec je oseba, ki v imenu in za potrebe cerkvene institucije izvaja
posamezna dejanja verske dejavnosti.
(2) Verski uslužbenec je prostovoljec. S cerkveno institucijo ni v odvisnem ali podobnem razmerju, ki bi imelo elemente delovnega razmerja. Drugačna narava razmerja med verskim uslužbencem in cerkveno institucijo mora biti dogovorjena s posamičnim konkretnim aktom.
(2) Verski uslužbenci so:
1. osebe, ki so s cerkveno institucijo povezane s posvetitvijo, zaobljubami ali na
drug način, ki izkazuje značaj vezi s cerkveno institucijo;
2. pripravniki za versko zaznamovani način življenja v okviru cerkvene institucije;
in
3. osebe, ki s svojim delovanjem omogočajo versko zaznamovani način življenja oseb
iz prve in druge točke tega odstavka, in tovrstno delovanje opravljajo kot svojo izključno
dejavnost.
(3) Tradicionalno med verske uslužbence spadajo tudi: ključarji, mežnarji, zakristani, člani župnijskih pastoralnih svetov, člani gospodarskih svetov, katehisti, organisti, pevci, zborovodje, pritrkovalci, animatorji skupin, voditelji skupin, bralci beril, ministranti, skavti, čistilke cerkva, krasilke cerkva, župnijske kuharice oziroma gospodinje.
5. člen
(cerkvena institucija)
(1) Cerkvena institucija je teritorialna ali personalna
enota Katoliške cerkve, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in pravno osebnost po normah
kanonskega prava.
(2) Teritorialne cerkvene institucije so zlasti: regija,
pokrajina, nadškofija, škofija, arhidiakonat, naddekanat, dekanija, župnija, kakor
župnija, opatija, provinca, (ozemeljska) prelatura, apostolski vikariat, apostolska
prefektura in apostolska administratura.
(3) Personalne cerkvene institucije so zlasti: red,
družba, ustanova, samostan, priorat, vikariat, provincialat, inšpektorat (osebna)
prelatura, bratovščina, gibanje, združenje, (osebna) župnija, (osebna) kakor župnija,
kapitelj, ordinariat, semenišče, konferenca, komisija, svet, odbor, urad in Karitas
(škofijska, območna, dekanijska, župnijska).
6. člen
(prispevki)
(1) Cerkvene institucije ali verski uslužbenci ob
opravljanju posameznih dejanj verske dejavnosti od fizičnih ali pravnih oseb, ki predlagajo
izvedbo dejanja, sprejemajo donirane prispevke v denarju ali naravi.
(2) Donirani prispevki iz prvega odstavka tega člena
so štolnine in ostali prispevki.
7. člen
(štolnine)
(1) Štolnine so prispevki opredeljeni v odloku o štolninah,
ki ga izda Slovenska škofovska konferenca.
(2) Štolnine se delijo na štolnine verskih uslužbencev,
ki so prihodki verskih uslužbencev kot fizičnih oseb, in štolnine cerkvenih institucij,
ki so prihodki cerkvenih institucij kot pravnih oseb.
8. člen
(ostali prispevki)
Ostali prispevki so zlasti:
1. donacije fizičnih ali pravnih oseb;
2. donacije iz naslova namenitve dela dohodnine;
3. namenska državna finančna pomoč za plačilo prispevkov zavarovancev za socialno
varnost verskih uslužbencev;
4. namenska nepovratna sredstva iz državnega ali občinskih proračunov za versko dejavnost;
5. udeležba na stroških rednega obratovanja premoženja cerkvenih institucij v primeru
souporabe s strani fizičnih ali pravnih oseb; in
6. udeležba na stroških nabave verskih znamenj, obvestil in predmetov za izvajanje
verske dejavnosti v okviru cerkvene institucije.
9. člen
(razdelitev verske dejavnosti)
Med zunanje izraze verske dejavnosti spadajo naslednje skupine dejanj:
1. vodstvena dejanja (poslovodna, administrativna, organizacijska);
2. učiteljska dejanja (oznanjevalna, evangelizacijska, katehetska in vzgojno-izobraževalna);
3. obredna dejanja (bogoslužna, posvečevalna);
4. dobrodelna dejanja (t.j. diakonijska, karitativna, humanitarna); in
5. nepridobitno upravljanje premoženja.
10. člen (vodstvena dejanja)
Posamezna vodstvena dejanja so zlasti:
1. izdajanje zakonodajnih, izvršilno-upravnih in sodnih aktov verske institucije;
2. podeljevanje verskih služb, nadzorovanje izvrševanja in razrešitve teh služb;
3. vodenje verskih sodnih postopkov; in
4. vodenje verskih upravnih postopkov.
11. člen
(učiteljska dejanja)
Posamezna učiteljska dejanja so zlasti:
1. oznanjevanje verskega nauka in skrb za vsestransko strokovno izpopolnjevanje verskih
uslužbencev;
2. upravljanje verskih šol in drugih vzgojno-izobraževalnih, raziskovalnih in
kulturno-umetniških institucij;
3. širjenje verskega nauka in kulture miru ter sodelovanja preko komunikacijskih sredstev
in medijev; in
4. organizacija, vodenje in upravljanje domov duhovnosti, duhovnih vaj, duhovno-izobraževalnih
skupin in podobnih zbiranj fizičnih oseb.
12. člen
(obredna dejanja)
Posamezna obredna dejanja so zlasti:
1. obhajanje zakramentov (krst, birma, evharistija, pokora, bolniško maziljenje, sveti
red, sveti zakon);
2. obhajanje zakramentalov (posvetitve, blagoslovi, pogrebna opravila, češčenja, zaobljube,
prisege in podobno);
3. javna molitev (molitveno bogoslužje, obhajanje bogoslužja božje besede, procesije,
romanja in druga obredna zbiranja vernikov);
4. samoposvetitve (molitev, meditacija, kontemplacija in druge oblike pobožnih praks
-vključno z oblikami dela in dejanj lastnih karizmam cerkvenih institucij);
5. avtonomija svetih verskih krajev (cerkve, kapele, svetišča, oltarji, pokopališča
in podobno); in
6. obhajanje svetih verskih časov po bogoslužnem koledarju (verski prazniki, zapovedani
dnevi, spokorni dnevi, postni čas in podobno).
13. člen
(dobrodelna dejanja)
(1) Posamezna dobrodelna dejanja so zlasti:
1. ustanavljanje in delovanje organizacij za dobrodelne namene;
2. zbiranje in upravljanje sredstev za dobrodelne namene;
3. skrb za prostovoljstvo in vzgojo sodelavcev;
4. skrb za reveže, bolnike, vdove, sirote in marginalizirane družbene skupine;
5. oskrbovanje ostarelih in osamljenih; in
6. skrb za vse ljudi, ki potrebujejo pomoč.
(2) Tradicionalno med dobrodelna dejanja spada tudi delo: ključarjev, mežnarjev, zakristanov, članov župnijskih pastoralnih svetov, članov gospodarskih svetov, katehistov, organistov, pevcev, zborovodij, pritrkovalcev, animatorjev skupin, voditeljev skupin, bralcev beril, ministrantov, skavtov, čistilcev cerkva, krasilcev cerkva, župnijskih kuharic oziroma gospodinj.
14. člen
(nepridobitno upravljanje premoženja)
1) Nepridobitno upravljanje premoženja obsega razpolaganje
s premičninami, nepremičninami in pravicami ter zagotavljanje blaga in storitev, za
opravljanje vodstvenih, učiteljskih, obrednih in dobrodelnih dejanj cerkvenih institucij
ali verskih uslužbencev.
(2) Med nepridobitno upravljanje premoženja spada
zlasti:
1. tekoče in investicijsko vzdrževanje drobnega inventarja,
opreme in nepremičnin po načelu skrbnega gospodarja (župnišč, proštij, mežnarij, pokopališč,
učilnic, garderob, sanitarij, dvoran, kabinetov in podobno);
2. nabava in poraba blaga, materiala in storitev;
3. skrb za pravočasno izterjavo terjatev in poravnavo
obveznosti v skladu z veljavno zakonodajo;
4. skrb za nemoteno obratovanje in upravljanje premoženja;
5. brezplačno razdeljevanje znamenj, obvestil in predmetov
v okviru cerkvene institucije (hostije, svečke, oznanila, brošure, programi in podobno);
in
6. skrb za osebne potrebe verskih uslužbencev (stanovanje,
gospodinjstvo, obleka, dopustovanje in podobno).
15. člen
(avtentična razlaga)
Za avtentično razlago tega pravilnika in njegovih
posameznih določb je v okviru pravno zagotovljene avtonomije cerkva in drugih verskih
skupnosti pristojna izključno Slovenska škofovska konferenca.
16. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati in se uporablja od 1. julija 2015 dalje.
Ljubljana, dne 1. junija 2015
škof msgr. Andrej Glavan, predsednik Slovenske škofovske konference
All the contents on this site are copyrighted ©. |