S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 29. junija do 4. julija 2015)

Papež novim metropolitom: Bodite možje molitve
»Danes vam želim skupaj s palijem izročiti povabilo k molitvi, veri in pričevanju,« je dejal papež Frančišek med slovesno mašo na praznik svetih Petra in Pavla. Daroval jo je v vatikanski baziliki ob somaševanju 46 novih nadškofov metropolitov, med katerimi sta bila tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. »Cerkev želi, da ste možje molitve, učitelji molitve, ki ljudstvo, katerega vam je zaupal Gospod, učijo, da je osvoboditev iz vseh ječ le Božje delo in sad molitve; da Bog v primernem trenutku pošlje svojega angela, da nas reši tolikih sužnosti in brezštevilnih posvetnih verig. Tudi vi bodite za tiste, ki so najbolj potrebni, angeli in glasniki dejavne ljubezni!« je papež pozval metropolite. »Cerkev želi, da ste možje vere, učitelji vere, ki vernike učijo, naj se ne bojijo tolikih Herodov, ki mučijo s preganjanji in vsakovrstnimi križi. Noben Herod ne more ugasniti luči upanja, vere in dejavne ljubezni tistega, ki veruje v Kristusa!« Cerkev želi, da ste možje pričevanja. Sveti Frančišek je svojim bratom govoril: Vedno oznanjajte evangelij, če je potrebno, tudi z besedami! »Ni pričevanja brez doslednega življenja. Danes ne potrebujemo učiteljev, ampak pogumne, prepričane in prepričljive priče; priče, ki se ne sramujejo Kristusovega imena in njegovega križa ne pred rjovečimi levi ne pred silami tega sveta. Po zgledu Petra in Pavla ter mnogih drugih prič skozi vso zgodovino Cerkve; prič, ki so kljub temu, da so pripadale različnim krščanskim veroizpovedim, prispevale, da se je razodevalo in raslo edino Kristusovo telo.«

Med Angelovim češčenjem: Moliti za mesto Rim
»Rim goji posebno naklonjenost in hvaležnost do teh dveh Božjih mož, ki sta prišla iz daljne dežele oznanjat za ceno življenja tisti Kristusov evangelij, kateremu sta se popolnoma posvetila,« je dejal papež o svetima Petru in Pavlu na njun praznik. V ponedeljek opoldne je z verniki, ki so napolnili Petrov trg, molil Angelovo češčenje, v nagovoru pa spomnil tudi na Marijo. »Marija, Peter in Pavel: so naši popotni tovariši pri iskanja Boga; so naši vodniki na poti vere in svetosti; spodbujajo nas k Jezusu, da bi storili vse tisto, kar nas on prosi. Prosimo za njihovo pomoč, da bo naše srce lahko vedno odprto za nasvete Svetega Duha in za srečanje z brati.« Spomnil je na nove nadškofe metropolite, in izrazil željo, da bo palij, poleg povečanja občestvenih vezi s Petrovim sedežem, tudi spodbuda za vedno bolj velikodušno služenje osebam, ki so jim zaupane v pastoralno gorečnost. Ob koncu je dejal: »Danes je naša molitev namenjena predvsem za mesto Rim, za njegovo duhovno in materialno blaginjo: naj božja milost podpira vse rimsko ljudstvo, da bo v polnosti živelo krščansko vero, o njej pričevalo z neustrašno gorečnostjo svetih Petra in Pavla. Posreduj za nas, Sveta Devica, Kraljica apostolov.«

Papež o judovsko-krščanskem odnosu: Nismo več tujci, ampak bratje
Junija se je tudi za papeža Frančiška začel poletni oddih. Splošne avdience v sredo ni bilo, prav tako ni imel jutranjih homilij v kapeli Doma svete Marte, odpovedane so tudi vse večje avdience. A kljub temu sveti oče v minulem tednu ni počival. Poleg priprav na apostolsko potovanje v Latinsko Ameriko, je imel še dve večje avdienci. Najprej se je srečal z udeleženci mednarodnega simpozija, ki ga je v Rimu organiziral Mednarodni svet kristjanov in judov. Sveti oče jim je spregovoril o koncilskem dokumentu Nostra aetate, ki predstavlja dokončen ''da'' judovskim koreninam krščanstva in nepreklicen ''ne'' antisemitizmu. Petdeset let po Nostra aetate lahko vidimo »njegove bogate sadove in s hvaležnostjo ovrednotimo judovsko-krščanski dialog«. Izrazimo lahko svojo zahvalo Bogu za vse dobro, ki ga je ustvaril preko prijateljstva in vzajemnega razumevanja v teh petdesetih letih, saj je njegov Sveti Duh spremljal naš trud za dialog.  »Naša človeška razdrobljenost, naša nezaupljivost in naš ponos so bili preseženi zahvaljujoč Duhu vsemogočnega Boga, tako da sta med nami začela vedno bolj rasti zaupanje in bratstvo,« je zatrdil. »Nismo več tujci, ampak prijatelji in bratje. Kljub različnim pogledom, izpovedujemo istega Boga, Stvarnika vesoljstva in Gospoda zgodovine. In On, v svoji neskončni dobroti in modrosti, vedno blagoslavlja naš trud za dialog.«

Na avdienci s papežem Prenova v Duhu
Ob koncu minulega tedna se je papež Frančišek sestal še s člani cerkvenega gibanja Prenova v Duhu. Spregovoril jim je o »edinosti v različnosti«, »duhovnem ekumenizmu« in »ekumenizmu krvi« ter izpostavil, da je karizmatična prenova binkoštna milost za vso Cerkev. Člani Prenove v Duhu so poklicani, da svojo izkušnjo delijo s celotno Cerkvijo. To je zelo pomembna služba, ki jo lahko dajo vsej Cerkvi: pomagati Božjemu ljudstvu, da se osebno sreča z Jezusom Kristusom. Dejal jim je, naj se toliko ne ukvarjajo s pripravo velikih srečanj, ki se tam tudi končajo, ampak naj raje oblikujejo odnose, ki prihajajo iz pričevanja, in sicer v družini, službi, družbenem življenju, župnijah, molitvenih skupinah in z vsemi. Papež jih je spodbudil, naj prevzamejo iniciativo in ustvarjajo vezi zaupanja in sodelovanja s škofi, ki imajo pastoralno odgovornost pri vodenju Kristusovega telesa, vključno s karizmatično prenovo. Med drugim je izpostavil ekumenizem krvi: »Edinost, ker kri mučencev danes iz nas dela eno.« Ubiti kristjani so bili ubiti zaradi vere v Jezusa Kristusa, nihče jih ni prej vprašal ali so evangeličani, pravoslavni, baptisti. »Če nas sovražnik povezuje v smrti, kdo smo potem mi, da bi se ločevali v življenju? Pustimo, da vstopi Duh, molimo, da bi vsi skupaj šli naprej. Pustimo ob strani razlike in pojdimo naprej s tistim, kar nam je skupno.«