S papežem Frančiškom skozi minuli teden (od 5. do 13. julija 2015)

Apostolsko potovanje v Ekvador, Bolivijo in Paragvaj
Končalo se je papeževo deveto apostolsko potovanje, med katerim je obiskal tri latinskoameriške države: Ekvador, Bolivijo in Paragvaj. V vsaki je bil približno dva dni in v vsaki je bil v dveh škofijah. Vsega skupaj smo v enem tednu lahko prisluhnili 22 papeževim govorom. Nekateri dogodki so bili skupni vsem državam. Papež se je vedno srečal z državnim predsednikom, s predstavniki civilnih oblasti, s škofi, z duhovniki, s posvečenimi osebami in semeniščniki. V vsaki državi je seveda daroval tudi sveto mašo in obiskal marijansko svetišče. Na programu pa so bili še ''posebni'' dogodki.

Ekvador
V Ekvador je papež Frančišek prispel v nedeljo, 5. julija. Že na letališču je izrazil svoje veselje nad obiskom ter dejal, da prihaja kot pričevalec Božjega usmiljenja in vere v Jezusa Kristusa. Prvi dogodek je bila sveta maša, ki jo je naslednji dan daroval za družine v ekvadorskem mestu Guayaquil. Govoril o družini in Mariji. »Naredimo prostor Mariji, materi,« je pozval. Marija je pozorna, je skrbna, njena ljubezen jo usmerja k drugim. Marija prosi in svojo skrb izroča v Božje roke. Uči nas prositi, izstopiti iz svojih skrbi. Marija je prav tako dejavna. Vseh teh lastnosti se oseba nauči v družini. V družini se naučimo prositi za dovoljenje, reči hvala in se opravičiti. Družina je najbližja bolnišnica, je prva šola za otroke, referenčna točka za mlade, najboljši azil za ostarele. Družina predstavlja veliko družbeno bogastvo, ki ga druge ustanove ne morejo nadomestiti; mora se ji pomagati in jo okrepiti, ne da bi se pri tem izgubil pravi smisel uslug, ki jih družba nudi državljanom. Družina predstavlja majhno Cerkev, domačo Cerkev, ki poleg tega, da daje življenje, posreduje tudi božjo nežnost in usmiljenje. Papež je še eno mašo pozneje daroval v Quitu.

Sicer pa je sveti oče v Ekvadorju obiskal jezuitski kolegij Javier in dom za ostarele, ki ga vodijo misijonarske ljubezni, svetišče Božjega usmiljenja v Guayaquilu in mestno katedralo v Quitu, posebno srečanje je bilo s predstavniki vzgojno-izobraževalnega področja in civilne družbe.

Bolivija
V sredo, 8. julija, se je sveti oče poslovil od Ekvadorja in potovanje nadaljeval v Boliviji. Takoj po pristanku letala je dejal, da je dežela blagoslovljena po svojih prebivalcih, s kulturno in etnično mnogovrstnostjo; ima veliko bogastva, ki poziva k medsebojnemu spoštovanju in dialogu. Izpostavil je pomen civilnega sodelovanja, dialoga ter udeleženosti tako posameznikov kot družbenih dejavnikov pri vprašanjih, ki se tičejo vseh. Celostni razvoj nekega naroda vključuje tudi rast posameznikov v vrednotah ter usmerjenost v skupne ideale, ki bodo uspeli združiti različne drže, ne da bi se pri tem kogar koli izključilo ali zavrnilo.

V Boliviji je poseben obisk bil namenjen zapornikom v prevzgojnem centru Palmasola v Santa Cruzu. Papež se je udeležil še svetovnega srečanja ljudskih gibanj. Med sveto mašo, ki jo je daroval v Santa Cruzu, je med drugim dejal: »Koliko krat živimo situacije, ki hočejo anestezirati spomin. Tako oslabi upanje in izgubijo se razlogi za veselje. Začne nas prevzemati žalost, ki postane individualistična, ki povzroči izgubo spomina na to, da smo ljubljeno ljudstvo, izvoljeno ljudstvo,« je dejal papež. »Ta izguba nas razkropi, zapremo se pred drugimi, še posebej pred najrevnejšimi … Cerkev je skupnost, ki obuja spomin. Zato vsakokrat ponavlja: »To delajte v moj spomin.« Iz roda v rod, na najrazličnejših koncih naše zemlje, uresničuje skrivnost Kruha življenja, ponavzoča ga in ga daje. »Jezus želi, da smo soudeleženi v njegovem življenju in da se to po nas pomnoži v naši družbi. Nismo izolirane osebe, ločene, ampak smo ljudstvo spomina, ponavzočenega in vedno ponujenega. Življenje, ki obuja spomin, potrebuje druge, odnose, srečanje, resnično solidarnost, ki bo zmožna vstopiti v logiko sprejemanja, blagoslavljanja in dajanja, v logiko ljubezni.«

Paragvaj
V Boliviji je sveti oče ostal do petka, 10. julija, ko se je začel še zadnji sklop apostolskega potovanja, namenjen Paragvaju. Tu sta bila posebna dogodka najprej obisk  otrok v pediatrični bolnišnici v Asuncionu, zatem pa še obisk prebivalcev revnega naselja Bañado Norte. V stolni cerkvi v Asuncionu je papež molil večernice s škofi, z duhovniki, diakoni, redovniki, redovnicami, s semeniščniki in pripadniki katoliških gibanj. Zadnji dan, torej v nedeljo, je potekalo še srečal z mladimi, kar je bil tudi sklepni dogodek apostolskega potovanja.

Tako kot v Ekvadorju je tudi v Paragvaju papež Frančišek daroval dve sveti maši, in sicer v Asuncionu in v marijanskem svetišču v Caacupeju. Med slednjo je izpostavil pomembnost ohranjanja spomina naroda ter se posebej obrnil na paragvajske ženske in matere, ki so znale z velikim pogumom in lastnim odpovedovanjem ponovno dvigniti državo, od vojne uničeno in porušeno. »Kot Marija ste živele zelo zelo težke situacije, ki bi po splošni logiki naj bile nasprotne veri. Ve pa ste kot Marija, spodbujene in podprte z njenim zgledom, še naprej verovale, prav tako upale proti vsakemu upanju. Ko se je zdelo, da se vse ruši, ste skupaj z Marijo govorile: 'Ne bojimo se, Gospod je z nami, je z našim narodom, z našimi družinami, storimo to, kar nam On pravi.' In tam ste našle včeraj in najdete danes moč, da ne dopustite tej deželi pasti v kaos,« so odmevale papeževe besede. »Bog naj blagoslovi to trdnost, Bog naj blagoslovi in bodri vašo vero, Bog naj blagoslovi paragvajsko žensko, najbolj častitljivo v Ameriki.«