Macao: Razstavljeni zemljevidi iz Vatikanske apostolske knjižnice

MACAO (torek, 28. julij 2015, RV) – Na Kitajskem si bo v prihodnjih dneh mogoče ogledati reprodukcije zemljevidov iz Vatikanske apostolske knjižnice. Razstava se bo odprla jutri, 29. julija, v Macau. Gre za prvi sad sodelovanja med vatikansko ustanovo in lokalno univerzo za znanost in tehnologijo.

Kitajska dela v Vatikanski apostolski knjižnici – 16. stoletje
Prve novice o obstoju kitajskih del v Vatikanski apostolski knjižnici segajo v leti 1576 in 1577. Takrat je ustanovo obiskal Nicolas Audebert, francoski popotnik in humanist, ki je ta dela natančno opisal v svojem popotnem dnevniku. Nekaj let kasneje, 1581, še preden je v Macao prispel Matej Ricci, je knjižnico obiskal še en Francoz, Michel de Montaigne, ki je bil že takrat poznan kot pisatelj, filozof in politik. Kot cenjenemu gostu so mu tako pokazali pomembne dokumente vseh vrst. Tudi on jih je kasneje opisal v svojem popotnem dnevniku. Med drugim omenja »zelo čudno pisavo« in »nenavaden mehek vpojen papir«.

Današnja zbirka zaobjema okoli sedem tisoč del
V naslednjih stoletjih je predvsem preko misijonarjev v Vatikansko apostolsko knjižnico prišlo veliko del s Kitajske. Danes ustanova hrani kitajsko zbirko, ki zaobjema okoli sedem tisoč del. Dva tisoč je rokopisov in knjig izpred leta 1911, šeststo je knjig iz republikanskega obdobja, okoli tisoč pa je knjig, ki so bile tiskane po letu 1949. Preostali material predstavlja nekaj sto zemljevidov, kopije, vezenine, skulpture iz slonovine, fotografije in okoli tri tisoč kovancev.

Knjižna zbirka
Kar zadeva knjižno zbirko so najbolj zanimiva in slavna dela misijonarjev. Ti so pisali neposredno v kitajščini, včasih s pomočjo sodelavcev domačinov. Takšnih knjig, posvečenih najrazličnejšim argumentom, je v Vatikanski knjižnici danes 487. Med njimi so katekizmi, traktati o temah, kot sta prijateljstvo ali politika, slovnice, dela o znanosti in tehnologiji ter predvsem o astronomiji. Knjižna zbirka nadalje zaobjema dela, katerih avtorji sicer niso misijonarji, četudi so jih pogosto prav oni zbrali in opremili z opombami. Gre za klasike kitajske literature, znanstvena dela in enciklopedije iz 16. ter 17. stoletja. Med modernimi knjigami pa so najpomembnejše tiste o zgodovini katoliške Cerkve na Kitajskem ter odnosih med vzhodom in zahodom.

Zemljevidi – razstava v Macau
Zbirka zemljevidov, ki jih hrani Vatikanska apostolska knjižnica, zaobjema tudi tiste, ki so jih naredili misijonarji. Med njimi je slavni zemljevid sveta iz leta 1602, katerega avtor je Matej Ricci. Sedanja razstava v Macau ima za izhodišče geografsko vedenje, ki ga je o sebi in svetu imela že starodavna Kitajska. S tem je povezana odločitev za izbiro najstarejših zemljevidov, ki so jih vključevala razna zemljepisna dela. Med drugim sta razstavljena dva primera iz 13. stoletja. Temu izhodišču se nato pridružujejo zahodna domišljijska dela iz časa raziskovanja. Gre predvsem za navtične zemljevide, narisane na pergamentu. Na tretjem mestu pa je še kulturna izmenjava med Kitajsko in zahodnimi državami, ki je svoj odsev dobila tudi v zemljevidih. Med razstavljenimi eksponati so svoje mesto tako dobila slavna zemljepisna dela misijonarjev, kot sta Riccijev zemljevid sveta in Schallov nebesni zemljevid.

Poleg tega bodo obiskovalcem na ogled na voljo tudi razni dokumenti. To so zgodovinski in arhivski prispevki, povezani z Macaom kot izhodiščem za evangelizacijo na Kitajskem. Ta kraj, ki gosti sedanjo razstavo, je namreč skoraj pet stoletij predstavljal pomembna vrata med vzhodnim in zahodnim delom sveta.