Duhovne misli Benedikta XVI. za god sv. Ignacija Lojolskega

Benedikt XVI. je ob različnih priložnostih spregovoril o sv. Ignaciju Lojolskem, ustanovitelju Družbe Jezusove, ki danes goduje. V nagovoru pred Angelovim češčenjem prvega avgusta 2010 je dejal: »Živel je v 16. stoletju, spreobrnil sej e ob prebiranju Jezusovega življenja in življenja svetnikov med dolgim okrevanjem zaradi rane, ki jo je dobil med bojem. To kar je bral, ga je tako navdušilo, da se je odločil hoditi za Gospodom.«

Benedikt XVI. je med obiskom papeške univerze Gregoriane, ki je bila od nekdaj zaupana jezuitom, dejal: »Ta že od začetka predstavlja prednostni apostolat Družbe Jezusove. V pariškem univerzitetnem okolju je namreč dozorela goreča želja Ignacija in prvih tovarišev, pomagati dušam tako, da bi v vsem ljubili in služili Bogu, v njegovo večjo slavo. Sveti Ignacij je gnan po notranjem vzgibu Svetega Duha prišel v Rim, v središče krščanstva, kjer je sedež Petrovega naslednika in tu ustanovil Rimski kolegij, torej prvo univerzo Družbe Jezusove. Še danes je Univerza Gregoriana takšno univerzitetno okolje, v katerem se v polnosti in zelo izrazito uresničuje želja sv. Ignacija in njegovih prvih tovarišev pomagati dušam, da bodo v vsem ljubile in služile Bogu, za njegovo večjo slavo. Lahko rečem, da se tukaj, med temi zidovi uresničuje to, kar je papež Julij III. 21. julija 1550 potrdil v Formula Istituti ter tako za vsakega člana Družbe Jezusove: 'Kdor koli se hoče pod zastavo križa bojevati za Boga v naši Družbi, za katero želimo, naj nosi Jezusovo ime, ter služiti edino Gospodu in Cerkvi, njegovi nevesti, pod rimskim škofom, Kristusovim namestnikom na zemlji, naj si po slovesni zaobljubi večne čistosti, uboštva in pokorščine vtisne v srce, da je član Družbe, ustanovljene predvsem za obrambo in širjenje vere in za napredek duš v krščanskem življenju in nauku z javnimi pridigami, razlagami in vsako drugo službo Božje besede ter z duhovnimi vajami, s poučevanjem otrok in neukih v krščanski veri in še posebej z dajanjem duhovne tolažbe vernim s spovedovanjem in delitvijo drugih zakramentov; nič manj tudi za delo za spravo sprtih in za usmiljeno pomoč in služenje tistim, ki so v ječah ali v bolnišnicah, in za opravljanje drugih del ljubezni, kakor se bo zdelo primerno za Božjo slavo in skupno dobro' (Ustanovna listina 1).

Sveti oče je zaključil govor udeležencem 35. generalne kongregacije Družbe Jezusove z Ignacijevo molitvijo: »Pridružujem se vam v molitvi, ki nas jo uči sv. Ignacij ob koncu duhovnih vaj – ta molitev se mi zdi vedno prevelika, tako da se je skoraj ne upam izreči, in vendar si jo moramo vedno znova predložiti: 'Vzemi, Gospod, in sprejmi vso mojo svobodo, moj spomin, moj razum in vso mojo voljo, kar koli imam ali premorem. Ti si mi to dal, tebi, Gospod, to vračam. Vse je tvoje, razpolagaj z vsem popolnoma po svoji volji. Daj mi svojo ljubezen in milost, to mi zadošča' (DV 234).«