2015-08-05 11:23:00

Papež ministrantom: Podeliti veselje nad tem, da smo izbrani in odrešeni po Božjem usmiljenju


VATIKAN (sreda, 5. avgust 2015) – Včeraj popoldan se je papež Frančišek na trgu sv. Petra srečal z okrog 10.000 ministranti in ministrantkami iz 20 držav. Molitvi večernic v več jezikih je sledil papežev nagovor, v katerem je razmišljal ob odlomku iz knjige preroka Izaija, ki so ga pred tem prebrali. Posebno pozornost je namenil besedam  'Tukaj sem, pošlji mene!', saj je pod tem geslom potekalo letošnje mednarodno romanje ministrantov in ministrantk. Povabil jih je, naj z drugimi razdelijo veselje nad tem, da smo odrešeni po Božjem usmiljenju.

Bližina z Jezusom daje moč in vabi k odprtosti do drugih
»Pomembno je videti, da bližina in domačnost z Evharističnim Jezusom med služenjem pri oltarju postaja tudi priložnost za odprtost do drugih; za skupno hojo, za izbiro zahtevnih ciljev ter za to, da najdemo moč, da le-te tudi dosežemo. Vir resničnega veselja je v tem, da se prepoznamo majhni in slabotni, a hkrati vemo, da nam Jezsus da ponovno moč in se na veliko potovanje v svojem življenju odpravimo v njegovi družbi.«

»Tudi prerok Izaija odkrije to resnico, se pravi, da Bog prečisti njegove namene, odpusti njegove grehe, ozdravi njegovo srce in ga usposobi, da opravi pomembno nalogo – in sicer da prinese ljudstvu Božjo besedo ter postane orodje Božje prisotnosti in usmiljenja. Izaija odkrije, da se, če se z zaupanjem izroči v Gospodove roke, vse njegovo življenje preoblikuje.«

Vedno je Bog tisti, ki naredi prvi korak v našem življenju
V nadaljevanju je papež Frančišek spomnil, da Izaija z velikim začudenjem odkrije, da je Bog tisti, ki naredi prvi korak: »Ne pozabite tega: vedno je Bog tisti, ki naredi prvi korak v našem življenju. Izaija odkrije, da se Bog približa prvi; zaveda se, da Božje delovanje ni onemogočeno zaradi njegovih nepopolnosti; da ga le Božja naklonjenost usposablja za poslanstvo ter ga preoblikuje v popolnoma novo osebo, ki tako zmore odgovoriti na njegov klic in reči: 'Tukaj sem, pošlji mene!' (Iz 6,8).«

Bog potrpežljivo čaka naš odgovor in odpušča
Pri tem je sveti oče ministrante in ministrantke spomnil, da so oni še na boljšem kot prerok Izaija, saj v Evharistiji in drugih zakramentih izkusijo globoko Jezusovo bližino, blagost in učinkovitost njegove prisotnosti. »Ne srečate Jezusa, sedečega na nedosegljivem  vzvišenem prestolu, ampak v evharističnem kruhu in vinu; in njegova Beseda ne stresa podbojev vrat, ampak strune srca. Kakor Izaija, tako tudi vsak od vas odkrije, da Bog, kljub temu, da se v Jezusu približa in se z ljubeznijo skloni k vam, ostaja vedno neizmerno večji in onkraj naših sposobnosti, da bi razumeli njegovo najgloblje bistvo. Kakor Izaija, tudi vi izkusite, da je vedno Bog tisti, ki da pobudo, ker je On tisti, ki vas je ustvaril in želel. On je tisti, ki vas je v krstu naredil za novo stvaritev in vedno je On tisti, ki potrpežljivo čaka odgovor na njegovo pobudo in podeli odpuščanje vsakemu, ki ga ponižno prosi.«   

Ne zaprtost vase, ampak pričevanje, da vera osvobaja in utrjuje
»Če se ne upiramo njegovemu delovanju, se bo On dotaknil naših ustnic z ognjem svoje usmiljene ljubezni, kakor je naredil s prerokom Izaijo; in to nas bo usposobilo, da ga bomo sprejeli in ponesli našim bratom. Kakor Izaija, smo tudi mi povabljeni, da ne ostanemo zaprti sami vase; da ne hranimo naše vere v podzemnem skladišču, kamor bi se umaknili v težkih trenutkih. Poklicani smo, da z drugimi razdelimo veselje nad tem, da smo izbrani in odrešeni po Božjem usmiljenju; poklicani smo, da pričujemo, da vera more dati novo smer našim korakom; da nas osvobaja in utrjuje, da smo razpoložljivi in pripravljeni za poslanstvo.«

Vera nam pomaga izstopati iz samih sebe
»Kako lepo je odkriti, da nam vera pomaga izstopati iz samih sebe, iz lastne izoliranosti in nas prav zato, ker smo polni veselja nad tem, da smo Jezusovi prijatelji, spodbudi, da pristopimo k drugim in tako postajamo misijonarji!« Sveti oče je poudaril, da ministrantom pri tem pomaga služenje pri oltarju, pogovor z Jezusom v vsakodnevni molitvi, prebiranje Božje besede in prejemanje obhajila. Bolj ko bodo dajali prostor tem dimenzijam v svojem življenju, bolj bodo šli lahko k bližnjemu in mu podarili to, kar so prejeli.

Ministriranje – šola vzgoje za vero in dejavno ljubezen
»Hvala za vašo razpoložljivost za služenje pri Gospodovem oltarju; tako ta služba postaja šola vzgoje za vero in dejavno ljubezen do bližnjega. Hvala, da ste, kakor prerok Izaija, tudi vi začeli odgovarjati Gospodu: 'Tukaj sem, pošlji mene!'«








All the contents on this site are copyrighted ©.