Papeževo pismo ob 1400. obletnici smrti sv. Kolumbana: Kanal Božje milosti

PIACENZA (ponedeljek, 31. avgust 2015, RV) – Včeraj je bila v italijanskem mestu Bobbio slovesna sveta maša ob 1400. obletnici smrti sv. Kolumbana. Evharistija je bila osrednji dogodek 18. mednarodnega srečanja skupnosti, poimenovanih po tem svetniku. Kot papežev odposlanec jo je daroval kardinal Angelo Scola, nadškof Milana.

Papež spominja na svetnikovo evropsko predstavo o cerkveni prizadevnosti
Sv. Kolumban, irski misijonar, je umrl 23. novembra 615 v mestu Bobbio. Vedno je gojil tako imenovano »evropsko« predstavo o cerkveni prizadevnosti. Papež Frančišek udeležence srečanja v pismu, katerega je podpisal vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin, in ki je naslovljeno na škofa Piacenze-Bobbio, spominja na svetnikovo pismo papežu Gregorju Velikemu. V tem besedilu Kolumban omenja nalogo sodelovanja vseh kristjanov, z namenom, da bi različna ljudstva na evropski celini živela v miru in edinosti.

Mogočno delo evangelizacije Evrope
Njegovo življenje molitve, askeze in študija, ki se je začelo v samostanu v Bangorju, ga ni nikoli oddaljilo od verskega in političnega dogajanja v tisti dobi. Večkrat je tudi odločno posegel v to dogajanje in priklical v spomin strogi lik Janeza Krstnika, tako beremo v papeževem pismu. Po tridesetih letih samostanskega življenja se je s skupino menihov podal na romanje po celinski Evropi (peregrinatio pro Christo). Njegova namera je bila pomagati ponovno odkriti luč evangelija v tistih regijah, ki so bile po priseljevanju ljudstev s severa in vzhoda razkristjanjene. Tako se je začelo mogočno delo evangelizacije Evrope. In sicer predvsem preko privlačnosti življenjskega stila menihov. Pričevali so s svojo molitvijo, obdelovanjem zemlje, študijem, zmernim življenjem, utemeljenim na duhovnih in bistvenih materialnih stvareh ter strogim na moralni ravni.

Kanal Božje milosti
»Sveti Kolumban je bil privilegiran kanal Božje milosti,« nadalje beremo v pismu. Privabljal je reke romarjev in spokornikov. V novih samostanih je sprejemal številne mlade, ki so se odločili za življenje po njegovem meniškem pravilu (regula monachorum). Prepričan je bil o milosti in posebni pomoči Previdnosti vsakemu človeškemu bitju, ki z vero sprejme Božjo ljubezen. Neustrašno je spodbujal tudi širjenje spovedi, zakramenta osebne narave, ki je »nenadomestljivo sredstvo na resni poti spreobrnjenja«. Njegovi samostani, na Irskem, v Franciji, Švici in Nemčiji, so postali »svetilniki duhovnega, intelektualnega in družbenega izžarevanja«.

Eden izmed očetov Evrope
Poslednja zemeljska postaja sv. Kolumbana je bilo mesto Bobbio. Tamkajšnji samostan, kjer je preživel zadnja leta pred smrtjo, še danes hrani njegove posmrtne ostanke. Benedikt XVI. mu je 11. junija 2008 posvetil katehezo med sredino avdienco. Opredelil ga je kot enega izmed »očetov Evrope«. In sicer zaradi njegovega prepričanja, da je v evropskem srcu bratstvo med narodi mogoče le, če obstaja civilizacija, odprta za Boga. Njegova velika kultura, duhovna moč ter moralno ravnanje nam »jasno kažejo, kje črpati, da bi tudi v našem času na evropski celini lahko oživela ta civilizacija«.