Papež argentinskim teologom: Teolog je vernik in prerok

VATIKAN (petek, 4. september 2015, RV) – Včeraj se je v Buenos Airesu končal tridnevni mednarodni teološki kongres. Potekal je ob stoletnici teološke fakultete na Argentinski katoliški univerzi in 50-letnici drugega vatikanskega koncila. Udeležencem je papež Frančišek poslal video sporočilo in v njem poudaril, da sta doktrina in pastorala povezani kakor molitev in življenje. Spregovoril je o pomembnosti spomina na svoj izvor, da bi lahko z dinamizmom pristopali k vsakdanjim izzivom, radostni v Kristusovi ljubezni.

Teolog – otrok naroda, vernik, prerok
Spomin, študij in molitev, ki so prepleteni v konkretnosti življenja in Kristusovega oznanila, je izpostavil papež Frančišek številnim teologom, ki so se zbrali na mednarodnem kongresu v Buenos Airesu. Teolog je predvsem »otrok svojega naroda, ki se srečuje z osebami in zgodbami, pozna tradicijo«. Je človek, ki se uči »ceniti tisto, kar je prejel kot znamenje Božje navzočnosti«. Teolog je po papeževih besedah »vernik, ki ima izkušnjo Jezusa Kristusa« in ki je odkril, da brez njega ne more živeti. Teolog je prerok, saj s premišljevanjem o izročilu, ki ga je prejel od Cerkve, ohranja živo zavest o preteklosti. S tem ustvarja povabilo za prihodnost, v kateri Jezus porazi avtoreferenčnost in pomanjkanje upanja. Osrednja pot med preteklostjo in sedanjostjo, med sedanjostjo in prihodnostjo pa je molitev.

Spomin na izročilo
Papež Frančišek je v sporočilu poudaril, kako pomembno je obnoviti »spomin na Boga, ki gre skozi življenje Cerkve«, da bi premagal razdelitve in skušnjave. Spomnil je na stoletno zgodovino teološke fakultete in 50. obletnico drugega vatikanskega koncila ter pokazal na vez med izročilom in sedanjostjo, med študijem in pričevanjem v »katoličanstvu«, ki objema vse čase, da bi tako lahko bilo »pravo in pristno«. Pojasnil je, da ne more obstajati izolirana lokalna Cerkev, pod izgovorom, da je lastnica in edina razlagalka realnosti in delovanja Svetega Duha. Enako ne more obstajati vesoljna Cerkev, ki zanemarja in zanika lokalno stvarnost. Izročilo Cerkve je papež opredelil kot »živo reko«, ki se vrača k izvoru in se usmerja v prihodnost, ki namaka različne dežele in hrani različna geografska območja sveta. Tako se uteleša evangelij na vseh koncih planeta na vedno nov način.

Relativizem in dostojanstvo osebe
V tem smislu je naloga teologa »razločevanje«, »premišljevanje« o tem, kaj pomeni biti kristjan danes, je nadaljeval sveti oče. Kajti krščanstvo v današnji Argentini ni isto kot pred stotimi leti, in ni isto v Indiji, Kanadi ali Rimu. Nanašajoč se na izzive, s katerimi se spoprijema Argentina, je spomnil na multikulturalizem, relativizem in globalizacijo, ki včasih »zmanjšujejo dostojanstvo osebe« in iz njega delajo dobrino. Poudaril je, da pa pot evangelija še vedno ostaja tista, ki poteši žejo naroda in lahko oddalji dve veliki skušnjavi: skušnjavo, da bi obsodili vsako stvar ter se zatekli v konservatizem ali fundamentalizem, ter skušnjavo, da bi povzdignili vse novosti, vse, kar ima nov okus, s tem pa zrelativizirali modrost.

Doktrina in pastorala
V tem kontekstu študij teologije pridobi na pomembnosti, je dodal papež in obenem posvaril, da pa ne more obstajati koncept gole »doktrine, ki je odtrgana od pastorale«. Spomnil je na cerkvene očete, kot so Irenej, Avguštin, Bazilij, Ambrož, ki so bili veliki teologi, ker so bili veliki pastirji. Frančišek je poudaril potrebo srečanju z družinami, revnimi, žalostnimi, odrinjenimi – to so poti za boljše razumevanje vere. Teologija, ki se rodi iz svoje notranjosti, ima vonj po predlogu, ki bi lahko bil lep, a ni realen. »Vprašanja naših ljudi, njihove bridkosti, njihove sanje, njihovi boji, njihove skrbi imajo hermenevtično vrednost, ki je ne moremo spregledati,« je še izpostavil papež.