Na Ptujski gori molitveni dan za duhovne poklice

PTUJSKA GORA (sobota, 5. september 2015, RV) – V Marijini cerkvi na Ptujski gori je danes potekal molitveni dan za duhovne poklice mariborske nadškofije. Za nove duhovne poklice, svetost in stanovitnost poklicanih ter vse druge potrebe krajevne Cerkve se je molilo pod geslom Lepo je biti s teboj, Jezus! Molitveno uro so vodili molivci iz dekanije Slovenska Bistrica, sledilo je petje litanij, ob 10. uri pa se je začela sveta maša, ki jo je daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl DJ. Med mašo je nadškof podelil poslanstvo župnijskim animatorjem za duhovne poklice.

Homilija nadškof metropolit Alojzij Cvikl DJ
Dragi sobratje duhovniki, diakoni, bogoslovci, drage redovnice in redovniki, dragi bratje in sestre, še posebej pozdrav vam ministrantke in ministranti!

Radovedna učenca je Jezus povabil k sebi:«Pridita in poglejta« in ostala sta pri njem. Kje je Jezusov dom v katerega nas vabi se verjetno postavlja vprašanje vsakemu od nas? Jezus nas vabi domov k svojemu Očetu o katerem Jezus pravi, da ima mnogo bivališč. Ta dom je Očetova ljubezen in v tej ljubezni Jezus biva in v tej ljubezni Jezus pravi, da je prostor za vsakega od nas. V to ljubezen vabi vsakega od nas. V tej ljubezni je prostor prav za vsakega, nihče ni izključen.

Za učenca je bilo to bivanje z Jezusom nekaj tako lepega in nepozabnega, da si je apostol Janez zapolnil celo uro, kdaj sta ga srečala: »okoli desete ure«. Evangelij nam pokaže dva koraka, ki jih je potrebno narediti: prvi je iskati Jezusa, ko ga srečaš, je potrebno iti za Njim in potem drugi korak, ostati z Njim. Kaj pomeni biti z Njim nam, Jezus pokaže s posebno priliko o trti in mladiki. Vemo, da brez povezanosti s trto mladika nima življenja v sebi, kaj šele, da bi lahko dajala svoj sad.

Razna so pota, po katerih se pride do Jezusa: branje SP, verouk, sv. maša, oratorij, duhovne vaje, pot v naravo, hribe, lepo doživetje… Vse to, kar sem našteval je le pot do Jezusa, potreben je še drugi korak: ostati pri Njem. Ko sem z Njim, ko doživim lepoto tega »biti z Jezusom« se lahko v meni začne pojavljati glas: »da bi šel za Jezusom«, kot so šli apostoli, kot so šli toliki skozi zgodovino in gredo tudi danes: mislim tukaj na DUHOVNIŠKI, REDOVNIŠKI IN MISIJONARSKI POKLIC.

Papež Frančišek je to leto 2015 razglasil za »leto posvečenega življenja«, ki v ospredje postavlja redovnice in redovnike, ki so se odpovedali temu svetu zaradi ljubezni do Kristusa in so vzeli za svojo pot Jezusov način življenja. Iz njihovega življenja naj bi mi danes prepoznali, kako je Jezus živel, ko je bil na zemlji. Zato pravimo, da je redovniško življenje preroško, ker se po tem načinu življenja redovnice in redovniki celostno izročijo Bogu, tako kot se Jezus izročil svojemu Očetu.

Veseli smo, da imamo med nami redovnice in redovnike, da imamo med nami njihove skupnosti. Naj bo danes naša zahvala njim za pogum, da so se odzvali na Božji klic in njihovo nesebično služenje vesoljni in krajevni Cerkvi.

Tam, kjer v Cerkvi ni redovnih skupnosti, se čuti, da nekaj manjka.

To ne pomeni, da škofijski duhovniki niso v svojem pričevanju in delu tako, vidni, kot redovniki. Škofijski duhovnik je največkrat sam na župniji, ali pa ima celo več župnij. Zato je tako pomembno razvijati tudi identiteto škofijskega duhovnika, ki je župnik, to pomeni pastir zaupanega mu občestva. Verniki potrebujemo pastirjev, potrebujejo mož, ki so se izročili Kristusu, da jih vodijo h Kristusu.

Danes na ta molitveni dan se želim zahvaliti tudi vsem župnikom, kaplanom in duhovnim pomočnikom za njihovo nesebično služenje občestvom, ki so jim zaupana.

Spomniti se želim tudi naših bogoslovcev, ki se pripravljajo na to poslanstvo. Priporočam jih vaši molitvi, da bi ta čas priprave bil res čas, ko se bodo ukoreninili v Kristusa, kajti drugače ga ne bodo mogli prinašati ljudem, ko bodo posvečeni, kot duhovniki.

Vabim vas, da trkamo na Božjo ljubezen z vztrajno molitvijo, da bi še kateri od fantov, ki v sebi čuti Kristusov klic našel pogum, da ogovori na ta klic in vstopi v bogoslovje.

Vesel sem, da ste danes z nami ministrantke in ministranti. Beseda ministrant pomeni streči ali služiti, zato se velikokrat za vas uporablja beseda mašni strežniki. Ministrant je Jezusov prijatelj, mu streže zato, ker ga ima rad in ker ga želi vedno bolj spoznavati.

Drage ministrantke in ministranti lahko ste veseli in ponosni, da lahko sodelujete pri Gospodovem oltarju. Naj ne bo nedelje ali praznika brez svete maše. Spodbujam vas, da se izogibate vsega, kar vas od Jezusa oddaljuje in iščete to, kar vas z Njim povezuje. Hvala vam za vaše služenje in požrtvovalnost in vztrajajte v dobre.

Vesel sem, da so med nami tudi molivci za duhovne poklice. Hvala Bogu, da vas je v naši nadškofiji veliko, ki osebno molite in tudi druge vabite k skupini molite za nove duhovne poklice. Vaša molitev bo gotovo obrodila svoj sad. Potrebno je samo zaupanje.

Še posebej sem vesel, da je po naših občestvih veliko animatorjev za duhovne poklice. Vaše poslanstvo je zelo pomembno, saj po vaših župnijah na poseben način sodelujete pri delu za nove poklice, najprej seveda z molitvijo, tukaj je lahko rožni venec pred sv. mašo, adoracija pred Najsvetejšim, še posebej tukaj mislim na četrtek pred prvim petkom ali prvo soboto, križev pot, prošnje vernikov pri sv. maši, …, Poleg molitve so to še razna srečanja in pobude, ki ustvarjajo ozračje v katerem se tisti, ki v sebi čutijo klic hoje za Gospodom lažje odločijo.

Hvala vam dragi animatorji za vse trud in čas, ki ga namenjate v naših župnijskih občestvih za nove duhovne poklice. Prosim in spodbujam vas, da iščete še novih sodelavcev, še posebej med mladimi. Rekli boste, kajpa župniki, saj so oni prvi poklicani k delu za nove poklice. Dragi animatorji, vi ste njihovi prvi sodelavci zato je potrebno skupaj z njimi iskati priložnosti in dogodke, kjer je prisotno tudi vprašanje novih duhovnik poklicev.

Hvala Bogu za naš Center za duhovne poklice in s. Štefki Klemen in g.dr. Stanislavu Slatineku in ostalim sodelavcem, ki tako zavzeto in povezovalno delujejo. Hvala za vse pobude in dogodke, ki jih je preko leta veliko, za osebno spremljanje v procesu razločevanja kandidatov in kandidatk, ki v sebi čutijo Božji klic, hvala vam za vso literaturo in sploh, da med nami gojite kulturo poklicanosti in našega odgovarjanja na Božje klicanje.

Tema današnjega srečanja je: »Lepo je biti s teboj, Jezus!« nekaj tega mislim, da smo že doživeli tukaj danes na Ptujski gori, kjer smo zbrani pri Mariji, ta pa nas vodi k Svojemu Sinu.

Kaj bi rekla Marija danes nam? To kar je rekla tistim strežnikom, ki so ugotovili, da so vrči prazni, da je zmanjkalo vina. »Rekla jim je:«Kar koli vam reče, storite!«Marija ve, da je njen Sin naš Odrešenik in ve, da je biti z njim to, po čemer hrepeni naše srce. Da je biti z njim nekaj lepega, nekaj kar napolni naša srca z mirom in srečo.

Z mirom in srečo, pa je tudi napolnjeno naše srce, ko odgovorimo na njegov glas in gremo za njim po poti duhovniškega, redovniškega ali misijonskega poklica.

Da pa lahko rečemo »da« Gospod, je potreben pogum, je potrebna vera in seveda ljubezen.

Za to molimo in prosimo Gospoda po naših občestvih. Da se v tej molitvi ne utrudimo, so potrebni animatorji, da nas spodbujajo, zbirajo in usmerjajo.

Gre torej za poslanstvo, ki ga bodo danes nekateri prejeli, vsi jih bomo podprli z molitvijo, da bi to nalogo tudi lahko dobro opravljali.

Iskrena, zaupna in vztrajna molitev bo gotovo obrodila svoj sad!

Amen.

Molitvena ura