Papež v Beli hiši: Veselim se teh dni srečevanj in dialoga

WASHINGTON (sreda, 23. september 2015, RV) – »Kot sin družine imigrantov sem vesel, da sem gost v tej deželi, ki so jo v veliki meri zgradile take družine.« S temi besedami je papež Frančišek začel svoj nagovor pred Belo hišo, kjer je danes dopoldne po lokalnem času potekala slovesnost ob njegovem prihodu. Sveti oče je v Združene države Amerike sicer prispel včeraj. Na letalu je, kakor je običajno, odgovarjal na vprašanja novinarjev.

Dejal je, da se veseli teh dni srečevanj in dialoga; in da upa, da bo v kongresu kot brat te dežele lahko ponudil spodbudne besede tistim, ki so poklicani voditi narodovo politično prihodnost v zvestobi njegovim ustanovnim načelom. Spomnil je tudi, da bo na koncu šel v Filadelfijo, da bi med osmim svetovnim srečanjem družin podprl instituciji zakonske zveze in družine v tem kritičnem trenutku zgodovine naše civilizacije.

Verska svoboda je med najbolj dragocenimi ameriškimi lastninami
Ameriški katoličani si skupaj s svojimi sodržavljani prizadevajo za gradnjo družbe, ki je resnično strpna in vključujoča; za zaščito pravic posameznikov in skupnosti; in za zavrnitev vseh oblik krivične diskriminacije. Enako kot neštete druge osebe dobre volje se zavzemajo, da bi napori med gradnjo pravične in modro urejene družbe spoštovali njihove najgloblje skrbi ter pravico do verske svobode. Ta svoboda ostaja med »najbolj dragocenimi ameriškimi lastninami«, je poudaril papež Frančišek in spomnil na besede škofov, da so vsi kot dobri državljani poklicani biti pazljivi na ohranjanje te svobode. Treba jo je zaščititi pred vsem, kar bi jo lahko ogrozilo.

Skrb za naš skupni dom
V nadaljevanju je sveti oče kot spodbudno omenil pobudo ameriškega predsednika, da bi omejili onesnaževanje zraka. Obenem je opozoril, da so podnebne spremembe problem, ki ne more biti prepuščen prihodnjim generacijam. »Kar zadeva skrb za naš skupni dom, živimo v ključnem trenutku zgodovine. Toda še imamo čas za uresničenje sprememb, ki so potrebne za dosego 'trajnostnega in celostnega razvoja, saj vemo, da stvari je mogoče spremeniti'.« Z naše strani te spremembe zahtevajo resno in odgovorno spoznanje o tem, kakšen svet lahko zapustimo svojim otrokom, pa tudi milijonom ljudi, ki živijo v sistemu, ki se zanje ne zmeni. Naš skupni dom je del te skupine izključenih, ki vpijejo proti nebu in ki danes trkajo na naše domove, naša mesta in družbe. Kot je govoril Martin Luther King, nismo izpolnili svojih obveznosti na zadolžnici in zdaj je nastopil čas, da plačamo dolg.

Vemo, da nas Stvarnik »ne zapušča, v svojem načrtu ljubezni ne dviga rok nad nami in se ne kesa nad tem, da nas je ustvaril. Človeštvo je še vedno sposobno sodelovati pri ustvarjanju našega skupnega doma.« Kot kristjani, katere navdihuje ta gotovost, se torej želimo zavezati k zavestni in odgovorni skrbi za naš skupni dom.

Pozitivni koraki na poti sprave, pravičnosti in svobode
Nazadnje je papež Frančišek omenil še nedavna prizadevanja za izboljšanje razbitih odnosov. Z njimi se odpirajo nova vrata za sodelovanje znotraj človeške družine. Tako predstavljajo pozitivne korake na poti sprave, pravičnosti in svobode. »Rad bi, da bi vsi moški in ženske dobre volje tega velikega naroda podprli prizadevanja mednarodne skupnosti za zaščito najbolj ranljivih na našem svetu; in da bi spodbujali celostne ter vključujoče oblike razvoja, tako da bi naši bratje in sestre vsepovsod lahko spoznali blagoslove miru in blaginje, ki jih Bog želi za svoje otroke.«