2015-09-25 16:45:00

Papež danes nagovoril Združene narode


NEW YORK (petek, 25. september 2015, RV) – Papež Frančišek je današnji dan začel na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku, kjer je nagovoril predstavnike držav članic. Ob 8.30 po lokalnem času ga je sprejel generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, s katerim sta se zadržala tudi v zasebnem pogovoru. Papež Frančišek je četrti papež v zgodovini, ki je nagovoril Organizacijo združenih narodov, na kar je spomnil tudi sam na začetku svojega govora. V njem je v ospredje postavil teme, kot so vladavina prava in pravičnost, problematika izključenih in revnih, konfliktne in vojne razmere po svetu; obsodil je trgovino z orožjem in jedrsko oboroževanje, spregovoril o varovanju okolja in pozval k moralnosti človeka in k bratstvu.

OZN – zgodovina uspehov
Zgodovina OZN, ki ravno te dni praznuje 70 let obstoja, je po papeževih besedah »zgodovina pomembnih skupnih uspehov«. Naštel je razvoj mednarodnega prava, pripravo mednarodnih normativ o človekovih pravicah, izpopolnitev humanitarnega prava, rešitve za mnoge konflikte, mirovne operacije ter mnoge druge dosežke na vseh sektorjih mednarodne širitve človeških dejavnosti. Vse to so luči, ki se zoperstavljajo temi nereda, ki so ga povzročili nekontrolirane ambicije in kolektivni egoizmi. »Vsak politični, pravni in tehnični napredek predstavlja konkretno pot ideala človeškega bratstva in sredstvo za njegovo večjo realizacijo,« je dejal in izrazil priznanje vsem moškim in ženskam, ki so v teh sedemdesetih letih požrtvovalno in lojalno služili vsemu človeštvu.

Vladavina prava
Izkušnje v teh sedemdesetih letih kažejo, da sta preureditev in prilagoditev času vedno potrebni, in sicer zato, da bi se napredovalo proti končnemu cilju. Ta pa je, da se vsem državam brez izjeme omogočita sodelovanje ter realen in enak delež pri odločanju. Nujna potreba po večji enakosti pa na poseben način velja za organe, ki imajo izvršno dejavnost, kot so Varnostni svet, finančni organizmi in skupine ali posebni mehanizmi, vzpostavljeni za pristopanje k ekonomskim krizam. To bo pomagalo omejiti vsako vrsto zlorab ali izkoriščanj, predvsem v odnosu do držav v razvoju. Finančni mednarodni organizmi morajo bdeti nad trajnostnim razvojem držav, da bi preprečili njihovo podvrženost kreditnim sistemom, ki prebivalstvo podvržejo mehanizmom še večje revščine, izključenosti in odvisnosti.

Nalogo Združenih narodov lahko vidimo kot »razvijanje in širjenje vladavine prava«, pri čemer vemo, da je pravičnost nenadomestljiva lastnost za realizacijo ideala o univerzalnem bratstvu. V tem kontekstu je primerno spomniti, da je omejevanje moči ideja, ki je del pojma prava. Vsakemu dati svoje, v skladu s klasično definicijo pravičnosti, pomeni, da se noben individuum ali človeška skupina, ne more imeti za vsemogočnega, ne more biti upravičen teptati dostojanstva in pravic drugih posameznih oseb ali družbenih skupin. Porazdelitev politične, ekonomske, vojaške, tehnološke moči med pluralnost subjektov in oblikovanje pravnega sistema, ki regulira zahteve in interese, realizira omejitev moči, je razložil papež. Svetovna panorama nam danes predstavlja veliko lažnih pravic, obenem pa obsega prostrane nezaščitene sektorje, ki so pogosto žrtve slabega izvajanja moči. Papež je izpostavil naravno okolje in izključenost moških in žensk. To sta dva sektorja, ki sta med seboj tesno povezana in ki so ju politični in ekonomski odnosi spremenili v šibke dele stvarnosti. Kot je poudaril Frančišek, je zato nujno odločno potrditi njihove pravice, s tem, da se zaščiti okolje in preneha z izključevanjem.

Pravica okolja
Frančišek je v nadaljevanju izpostavil, da obstaja »pravica okolja«, ter jo utemeljil z dvema razlogoma. Najprej, ker smo kot človeška bitja del okolja: kakršna koli škoda okolju je tudi škoda človeštvu. Zatem pa, ker ima vsako bitje, predvsem pa živa bitja, samo po sebi vrednost: v svojem bivanju, življenju, lepoti in soodvisnosti z drugimi bitji. »Mi, kristjani skupaj z ostalimi monoteističnimi verstvi verujemo, da vesolje prihaja iz ljubeče odločitve Stvarnika, ki človeku omogoča, da se spoštljivo poslužuje stvarstva za dobro sebi enakih in za slavo Stvarnika, ne da bi ga izkoriščal in še manj smel uničevati. Za vsa verstva je okolje temeljna dobrina.«

Izključenost in kultura odmetavanja
Izkoriščanje in uničevanje okolja sta obenem povezana z neustavljivim procesom izključevanja, je opozoril papež. »Ekonomsko in družbeno izključevanje je popolno zanikanje človeškega bratstva in je hud napad na človeške in okoljske pravice.« Najrevnejši najbolj trpijo zaradi teh napadov, in sicer iz trojnega motiva: izločeni so iz družbe, obenem morajo živeti kot odpadki in po krivičnem trpeti posledice okoljskega izkoriščanja. Ti pojavi danes predstavljajo zelo razširjeno in nezavedno utrjevanje »kulture odmetavanja«.

Dramatičnost vse te situacije izključevanja in neenakosti ter njene posledice tudi  papeža postavlja pred odgovornost, z njim pa prav tako vse krščansko ljudstvo in mnoge druge. Kot je pripomnil Frančišek, zato tudi dviguje svoj glas, skupaj s tistimi, ki upajo na potrebne in učinkovite rešitve. Pri tem je izpostavil sprejetje Agende 2030 za trajnostni razvoj (takoj po papeževem obisku se bo namreč začel svetovni vrh ZN o trajnostnem razvoju) ter konferenco o klimatskih spremembah v Parizu.

Pravičnost in volja
Sveti oče je v nadaljevanju zatrdil, da niso dovolj sklepi, ki se sprejmejo slovesno, četudi predstavljajo korak bliže k rešitvi problemov. Klasična definicija pravičnosti, na katero se je skliceval papež, vsebuje kot bistveni element stalno in neprekinjeno voljo. Svet zahteva od vsem vladarjev učinkovito, praktično, stalno voljo, ki se uresničuje s konkretnimi koraki in takojšnjimi merili, da bi se ohranilo in izboljšalo naravno okolje in bi se čim prej premagal pojav družbenega in ekonomskega izključevanja, skupaj z vsemi žalostnimi posledicami, ki jih za sabo puščajo trgovina z ljudmi, trgovina s človeškimi organi in tkivom, spolno izkoriščanje deklic in dečkov, suženjsko delo, prostitucija, trgovina z drogo in orožjem, terorizem in organizirani mednarodni kriminal. Posvaril je pred skušnjavo, da bi padli v leporečen nominalizem, ki ima kot posledico umirjanje vesti. »Poskrbeti moramo, da bodo naše institucije zares učinkovite v boju proti vsem tem stiskam.«

Mnogoterost in kompleksnost problemov po papeževem prepričanju zahtevata uporabo tehničnih meritvenih sredstev. To pa prinaša dvojno nevarnost: da »se omejimo na birokratsko izvajanje dolgih zapisnikov z naštevanjem dobrih predlogov – cilji, nameni in statistični indikatorji –,« ali »da verjamemo, kako bo ena sama teoretična ali aprioristična rešitev dala odgovor na vse izzive«. V nobenem trenutku pa ne smemo izgubiti izpred oči, da je politično in ekonomsko delovanje učinkovito samo takrat, ko je zamišljeno kot »previdnostna dejavnost, ki jo usmerja trajen pojem pravičnosti«. Prav tako je treba vedno upoštevati, da so pred načrti in programi konkretni moški in ženske, ki živijo, se borijo in trpijo in ki se velikokrat čutijo obvezani živeti revno in prikrajšani za vsako pravo.

Človek, akter svoje usode
Da bi se ti ljudje rešili skrajne revščine morajo sami postati akterji svoje usode, je nadaljeval Frančišek. Celostni človeški razvoj in polno uveljavljanje človeškega dostojanstva ne moreta biti postavljena od zunaj, ampak morata biti zgrajena in uresničena s strani vsake osebe in vsake družine, v občestvu z drugimi človeškimi bitji in v pravičnem odnosu z vsemi okolji, kjer se razvija človeška družba – prijatelji, skupnost, vasi, šole, podjetja in sindikati, pokrajine, narodi idr. Tu je papež poudaril pravico do izobraževanja, ki se jo najprej zagotovi s spoštovanjem in okrepitvijo primarne pravice družine do vzgajanja in pravice Cerkve in drugih socialnih ustanov, da podpirajo in sodelujejo z družinami pri vzgoji njihovih otrok. »Na ta način razumljena vzgoja je osnova za realizacijo Agende 2030 in za resanacijo okolja.«

Obenem morajo vlade dati na razpolago minimalno materialno in duhovno osnovo, da bi lahko ti ljudje ustvarili in vzdrževali družino, ki je »primarna celica vsakega družbenega razvoja«. Ta minimum so na materialni ravni hiša, delo in zemlja, na duhovni pa svoboda duha, ki obsega versko svobodo, pravica do izobraževanja in druge državljanske pravice.

Zaščita okolja in boj proti izključevanju
Papež Frančišek je spregovoril o ekološki krizi, ki lahko postavi v nevarnost sam obstoj človeške vrste. Posledice neodgovornega in slabega upravljanja s svetovno ekonomijo, ki ga vodi samo ambicija po zaslužku in moči, morajo biti poziv k premisleku o človeku. »Zaščita okolja in boj proti izključevanju terjata priznanje moralnega prava, ki je vpisano v samo človeško naravo, ki priznava naravno razliko med moškim in žensko in absolutno spoštovanje življenja v vseh njegovih fazah in dimenzijah.« Poudaril je tudi, da vojna pomeni zanikanje vseh pravic in je prav tako dramatična agresija nad okoljem. Če želimo avtentičen celostni človeški razvoj za vse, je treba neutrudno nadaljevati prizadevanje, da bi se preprečile vojne med državami in narodi.

Svet brez jedrskega orožja
Zagotoviti je treba neovirano prevlado prava in poseganje po pogajanju, dobrih službah in arbitraži, kot je to tudi zapisano v Ustanovni listini Združenih narodov. Frančišek je dejal, da izkušnje v teh sedemdesetih letih dokazujejo učinkovitost popolnega izvajanja mednarodnih norm in tudi neučinkovitost njihovega pomanjkljivega izvrševanja. Po njegovem prepričanju se lahko doseže mir, če se Ustanovna listina ZN spoštuje in izvaja s transparentnostjo in iskrenostjo, brez sekundarnih ciljev, kot obvezna referenčna točka pravičnosti in ne kot sredstvo za hlinjenje dvoumnih namenov.

Preambula in prvi člen Ustanovne listine ZN izpostavljata temelje mednarodne pravne zgradbe: mir, mirna rešitev sporov in razvoj prijateljskih odnosov med narodi. Stalna tendenca naglega širjenja orožij, predvsem orožja za množično uničevanje, kot je to jedrsko orožje, pomeni zoperstavljanje tem trditvam in njihovo zanikanje v praksi. »Etika in pravo, ki sta osnovana na grožnjah medsebojnega uničenja in posledično vsega človeštva, sta protislovna in predstavljata goljufijo celotne sestave ZN, ki bi tako postali 'Združeni narodi strahu in brezupa',« je dejal papež in dodal, da si je zato treba prizadevati za svet brez jedrskega orožja ter v celoti izvajati sporazum o razoroževanju. Spomnil je na nedavni sporazum o jedrskem vprašanju na območju Azije in Bližnjega vzhoda, kar je po njegovem prepričanju dokaz politične dobre volje in prava, ki se gojita z iskrenostjo, potrpežljivostjo in stalnostjo. Pri tem je izrazil željo, da bi ta sporazum bil trajen in učinkovit ter bi dal želene rezultate v sodelovanju z vsemi vpletenimi stranmi.

Konkretni obrazi ljudi, ki trpijo
Veliko pa je tudi dokazov o negativnih posledicah političnih in vojaških posegov, ki so neusklajeni med člani mednarodne skupnosti. Papež Frančišek je tukaj spomnil na svoje stalne in ponavljajoče se apele, ki so povezani z bolečo situacijo na celotnem Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in drugih afriških državah. »Tu so bili kristjani, skupaj z drugimi kulturnimi in etičnimi skupinami ter tudi s pripadniki večinskega verstva, ki nočejo biti del sovraštva in norosti, primorani biti priče uničenja svojih krajev čaščenja, svoje kulturne in verske dediščine, svojih hiš in imetja ter so morali pobegniti ali pa plačati s svojim lastnim življenjem ali suženjstvom.«

Te stvari morajo sprožiti »resen poziv k izpraševanju vesti tistih, ki imajo odgovornost pri vodenju mednarodnih zadev«, je poudaril. Ne samo v primerih verskega ali kulturnega preganjanja, ampak v vsaki konfliktni situaciji, kot so Ukrajina, Sirija, Irak, Libija, Južni Sudan in območje Velikih jezer. Pred interesi različnih strani, četudi legitimnih, so konkretni obrazi. »V vojnah in konfliktih so osebe, naši bratje in sestre, moški in ženske, mladi in stari, dečki in deklice, ki jočejo, trpijo in umirajo. Človeška bitja postanejo materialni odpadek, medtem ko se ne počne nič drugega kot našteva probleme, strategije in razprave,« so odmevale Frančiškove besede.

Trgovina z drogo in druge oblike sprijenosti
V nadaljevanju je spregovoril o še enem tipu konfliktnosti, ki sicer ni vedno tako očiten, a na milijone oseb tiho vodi v smrt. Mnoge od naših družb živijo nek drug tip vojne, in sicer vojno s trgovino z drogo. To je vojna, ki se zgolj »prenaša«, proti njej pa se slabo bori. »Trgovino z drogo spremljajo še trgovina z osebami, pranje denarja, trgovina z orožjem, izkoriščanje otrok in druge oblike sprijenosti. Ta sprijenost je prodrla v različne ravni družbenega, političnega, vojaškega, umetniškega in verskega življenja ter v mnogih primerih povzročila paralelno strukturo, ki postavlja v nevarnost verodostojnost naših institucij,« je posvaril Frančišek.

Poziv k moralnosti človeka
Navedel je besede papeža Pavla VI.: »Zdaj je ura, ko je potreben postanek, trenutek zbranosti, premisleka, skoraj molitve: premisliti naš skupen izvor, našo zgodovino, našo skupno usodo. Nikoli tako kot danes ni bil nujen poziv k moralni zavesti človeka, kajti nevarnost ne prihaja ne od napredka ne od znanosti: ta dva, če se dobro uporabljata, lahko rešita mnoge velike probleme, ki mučijo človeštvo.« Frančišek je dodal, da bo človeška genialnost, če je dobro uporabljena, nedvomno pomagala rešiti izzive ekološkega propadanja in izključenosti. Nadaljeval je z besedami Pavla VI.: »Dejanska nevarnost je v človeku, gospodarju vedno močnejših sredstev, rušilnih dejanj in največjih dosežkov.«

Skupen dom vseh ljudi
»Skupen dom vseh ljudi mora še naprej stati na pravilnem razumevanju univerzalnega bratstva in na spoštovanju svetosti vsakega človeškega življenja, vsakega moškega in vsake ženske; revežev, ostarelih, otrok, bolnih, nerojenih, brezposelnih, zavrženih, tistih, ki se jih obsodi kot odpadke, ker se ne upošteva nič drugega kot številke te in tiste statistike. Skupen dom vseh ljudi se mora zgraditi tudi na razumevanju določene svetosti ustvarjene narave.« Papež je nadaljeval, da takšno razumevanje in spoštovanje zahtevata višjo stopnjo modrosti, ki sprejema transcendenco, se odpove sprijenosti neke vsemogočne elite in razume, da je polni smisel individualnega in kolektivnega življenja v nesebičnem služenju drugim in v preudarni in spoštljivi uporabi stvarstva za skupno dobro. »Zgradba sodobne civilizacije se mora dvigati nad duhovnimi načeli, ki so edina zmožna, da jo podpirajo, a prav tako razsvetljujejo in oživljajo,« je še enkrat navedel besede Pavla VI.

Sodoben svet, ki je na videz povezan, doživlja vedno večjo in stalno družbeno fragmentacijo. V nevarnost postavlja vsak temelj družbenega življenja, zato pa tudi vodi v postavljanje enega proti drugemu, da bi branil lastne interese, je Frančišek navedel okrožnico Laudati si'. »Sedanji čas nas vabi, da damo prednost dejanjem, ki lahko ustvarijo nove dinamizme v družbi in ki bodo rodila sadove v pomembnih in pozitivnih zgodovinskih dogodkih. Ne smemo si dovoliti, da bi 'nekatere agende' preložili na prihodnost,« je dodal. »Prihodnost od nas zahteva kritične in globalne odločitve pred svetovnimi konflikti, ki povečujejo število izključenih in ljudi v stiski.«

Zagotavljam podporo in molitev
Hvalevredna mednarodna pravna zgradba OZN je lahko znamenje varne in srečne prihodnosti za prihodnje generacije. In to tudi bo, če bodo predstavniki držav znali postaviti na stran sektorske interese in ideologije ter iskreno iskati služenje skupnemu dobremu. »Vsemogočnega Boga prosim, naj bo tako,« je ob koncu govora dejal papež Frančišek. »Zagotavljam vam svojo podporo in molitev ter podporo in molitev vseh vernikov katoliške Cerkve, da bi ta institucija, vse njene države članice in vsak zaposlen vedno učinkovito služili človeštvu, služili v spoštovanju različnosti, in bi za skupno dobro znali povečati dobro vsakega naroda in vsakega državljana.«








All the contents on this site are copyrighted ©.