Frančišek na srečanju za versko svobodo: Pravica in dolžnost verstev

FILADELFIJA (sobota, 26. september 2015, RV) – Papež Frančišek se je danes popoldne po lokalnem času v Filadelfiji udeležil srečanja za versko svobodo. Potekalo je v narodnem zgodovinskem parku neodvisnosti, navzoči pa so bili pretežno člani španske skupnosti v ZDA in drugi imigranti. Dogodek se je odvijal na kraju, kjer so se »rodile Združene države Amerike« in kjer so bile »svoboščine, ki opredeljujejo to državo, prvič razglašene«, kot je dejal papež Frančišek v nagovoru, v središču katerega je bila seveda verska svoboda.

Človekove neodtujljive pravice
Deklaracija neodvisnosti je potrdila, da so vsi moški in ženske ustvarjeni kot enaki, da jim je njihov Stvarnik dal nekatere neodtujljive pravice in da vlade obstajajo zato, da ščitijo in branijo te pravice. Te besede so navdihnile narode po vsem svetu, da so se borili za svobodo, in navdihujejo nas še danes, je dejal papež. A zgodovina nam kaže, da je to resnico treba neprestano potrjevati, si jo lastiti in ščititi. Zgodovina Združenih narodov je namreč tudi stalno prizadevanje, in to vse do današnjih dni, da se dodeli telo tem visokim načelom družbenega in političnega življenja. Frančišek je spomnil na velike boje, ki so privedli do odprave suženjstva, razširitve volilne pravice, rasti delavskega gibanja ter prizadevanja za odpravo vsake oblike rasizma in neposrednih predsodkov do novih Američanov. Vse to po papeževih besedah dokazuje, da, ko je neka država odločna ostati zvesta svojim temeljnim načelom, utemeljenih na spoštovanju človeškega dostojanstva, postane močnejša in se obnavlja.

Verska svoboda – temeljna pravica
Papež Frančišek je zatem spregovoril o pravici do verske svobode. To je temeljna pravica, ki oblikuje naš način družbenega in osebnega pristopanja k drugim ljudem, ki imajo od nas drugačne verske poglede. Verska svoboda nedvomno vključuje pravico do čaščenja Boga, individualno in kot skupnost. Vendar pa verska svoboda po svoji naravi presega kraje češčenja in tudi golo področje posameznikov in družin.

Naša različna verska izročila služijo družbi preko sporočila, ki ga oznanjajo. Posameznike in skupnosti vabijo k čaščenju Boga. Poudarjajo transcendentno razsežnost človeškega življenja in našo svobodo pred vsako absolutno oblastjo. Naša bogata verska izročila si prizadevajo dati pomen in smer, imajo moč, ki odpira vedno nova obzorja, spodbuja mišljenje, razširja duha in rahločutnost. Pozivajo k spreobrnjenju, spravi, zavzemanju za prihodnost družbe, samožrtvovanju v služenju skupnemu dobremu in sočutju do oseb v stiski. »V središču njihovega duhovnega poslanstva se nahaja razglašanje resnice in dostojanstva človeške osebe in tudi človekovih pravic,« je zatrdil papež.

Dolžnost  različnih verskih izročil
Papež je izpostavil pomembno vlogo in dolžnost verstev v današnjem svetu. Naša verska izročila nas spominjajo, da smo kot človeška bitja poklicani priznati drugega/Drugega, ki razodeva našo odnosno identiteto pred vsakim poskusom vzpostavitve uniformnosti, ki bi jo hoteli vsiliti egoizem močnejšega, konformizem slabotnejšega ali ideologija utopista. »V svetu, kjer različne oblike moderne tiranije želijo odpraviti versko svobodo ali jo omejiti na podkulturo brez pravice do izražanja v javnem prostoru ali pa hočejo uporabiti religijo kot pretvezo za sovraštvo in krutost, je stvar dolžnosti, da pripadniki različnih verstev združijo svoje glasove in se sklicujejo na mir, strpnost, spoštovanje dostojanstva in pravic drugih.«

Živimo v svetu, ki je predmet »globalizacije tehnokratične paradigme«, ta pa teži k enodimenzionalni uniformnosti in hoče odstraniti vse razlike in tradicije v nekem površnem iskanju enotnosti. »Verstva imajo torej pravico in dolžnost,« je poudaril, »da pomagajo spoznati, kako je mogoče zgraditi družbo, v kateri je zdrav pluralizem, ki zares spoštuje pravice drugih in vrednote kot take, dragocen zaveznik v prizadevanju za zaščito človeškega dostojanstva in pot miru v našem ranjenem svetu.«

Biti glas najšibkejših
Frančišek je še spomnil na kvekerje, ki so ustanovili Filadelfijo in pri tem izhajali iz globokega evangeljskega čuta za dostojanstvo vsake osebe in ideala skupnosti, ki je združena z bratsko ljubeznijo. To prepričanje jih je vodilo do ustanovitve kolonije, ki bi naj bila raj verske svobode in strpnosti. To bratsko prizadevanje za dostojanstvo vseh, predvsem najšibkejših in najranljivejših, je postalo bistveni del ameriškega duha.

Sveti oče se je zahvalil vsem, ne glede na versko pripadnost, ki so si prizadevali služiti Bogu miru in tako zgradili mesta bratske ljubezni, skrbeli za bližnjega v stiski, branili dostojanstvo življenja v vsaki njegovi fazi ter branili revne in imigrante. »Vi ste njihov glas,« je zatrdil in dodal, da s tem pričevanjem, ki se pogosto srečuje z močnim nasprotovanjem, spominjajo ameriško demokracijo na ideale, zaradi katerih je bila ustanovljena, in da je družba oslabljena vsakokrat  in vsepovsod, kjer prevlada nepravičnost.

Ne sramujte se svoje krvi
Ob koncu je papež besede namenil še hispanskim prebivalcem Amerike in predstavnikom imigrantov, ki so pred kratkim prispeli v Združene države. Mnogi med njimi so plačali visoko ceno za svoj prihod v državo. Frančišek jih je spodbudil, naj ne izgubijo poguma pred izzivi in težavami, s katerimi se morajo spoprijeti. Dejal jim je, da prinašajo mnogo talentov v to njihovo novo državo. »Ne sramujte se svojih tradicij. Ne pozabite na tisto, kar ste se naučili, predvsem od starih; to je prispevek, s katerim lahko obogatite življenje te ameriške države,« jih je spodbudil in ponovil: »Ne sramujte se tega, kar je del vas, krvi svojega življenja.« Priseljenci pa so prav tako poklicani biti odgovorni državljani in na rodoviten način prispevati k skupnosti, v kateri živijo, pri čemer je papež spomnil na njihovo gorečo vero, globok čut za družinsko življenje in vse ostale podedovane vrednote.