Papež se je srečal z družinami: Naša prihodnost stavi na družino

FILADELFIJA (nedelja, 27. september 2015, RV) – Včeraj zvečer se je papež Frančišek udeležil praznovanja družin in molitvenega bdenja. Dogodek, ki je del osmega svetovnega srečanja družin, se je odvil v parku Benjamina Franklina v Filadelfiji. Navzoče so bile družine s celega sveta. Na bogatem programu so se zvrstile glasbene in plesne točke, odlomki iz Svetega pisma ter druga besedila na temo družine. Tako je bilo na primer prebrano pismo sv. Gianne Berette Molle, ki je skupaj s sv. Janezom Pavlom II. zavetnica srečanja. Prebrala ga je njena hčerka.

Program je bil prepleten tudi s pričevanji. Med drugimi so o svojih izkušnjah spregovorili mlad par, ki se bo poročil čez en mesec, ter starejša zakonca, ki sta pravkar obhajala 60. obletnico poroke. Po tem, ko jim je prisluhnil, je sveti oče zbrane spontano nagovoril. Izrazil jim je svojo hvaležnost za njihovo navzočnost, saj je le-ta pričevanje, da se »družina splača«. Tako je poudaril, da moramo skrbeti za družino in jo braniti, ker naša prihodnost stavi prav nanjo. Bog sam jo je hotel imeti. Neka družba napreduje in je močna, če je zgrajena na temelju družine. 

Kaj je Bog delal, preden je ustvaril svet? Ljubil je.
Papež Frančišek je nato omenil vprašanje, ki mu ga je nekoč postavil neki otrok: »Kaj je Bog delal, preden je ustvaril svet?« »Preden je ustvaril svet, je Bog ljubil, saj je Ljubezen,« tako mu je odgovoril papež. Je tako mogočna in neustavljiva ljubezen, da je ustvarila svet. Ta je čudovito delo, a najlepše delo je družina. In Bog je vse dal prav družini: »Vso ljubezen, ki jo ima Bog v sebi, vso lepoto, ki jo ima Bog v sebi, vso resnico, ki jo ima Bog v sebi, vse je izročil družini.« Družina je zares družina, kadar je sposobna odpreti roke in sprejeti vso to ljubezen. V srcu, odprtem za ljubezen, kakor je bilo srce družine Marije in Jožefa, je lepota. Družina ima tako »božansko državljanstvo«.

Družina je kakor tovarna upanja, življenja in vstajenja
Človek v sebi sicer nosi neko notranjo razdeljenost. Papež je spomnil na prvi bratomor in na vojne. Od nas je odvisno, kako se odločimo in katero pot izberemo. Bog ne zapusti, ker je njegova ljubezen tako zelo velika. Tudi po izdajstvu Adama in Eve še naprej spremlja človeštvo, podaril mu je celo svojega Sina. Tega ni poslal v kakšno palačo, temveč v družino. Bog po papeževih besedah družino išče, rad potrka na njena vrata, da jo vidi zbrano skupaj, všeč mu je, ko vidi, da si družine želijo iskati tudi druge družine, saj tako nastaja družba dobrote, resnice in lepote. Družina je namreč utemeljena na ljubezni, lepoti in resnici. Četudi so v njej prisotne težave, prepiri in utrujenost, četudi lahko letijo krožniki, otroci, ki celo noč jokajo, četudi je vedno prisoten križ, je družina kakor »tovarna upanja, življenja in vstajenja«, saj jo hotel imeti Bog sam. Ljubezen premaga vsako težavo.

Otroci in stari starši
Na koncu je papež Frančišek spregovoril še nekaj besed o otrocih in starih starših. Narod, ki ne zna skrbeti zanje, izgubi prihodnost, saj ostane brez moči in brez spomina. Skrb za otroke in za stare starše je znamenje ljubezni. Sveti oče je ponovil tudi nasvet zakoncem, naj dneva nikoli ne zaključijo s prepirom.

Predhodno pripravljeni nagovor papeža Frančiška:
Papež je sicer predhodno pripravil nagovor, ki ga je kasneje izročil v branje. V njem se je zahvalil družinam, ki so svoje življenje pogumno podelile z vsemi. Pripovedovale so o osebnih in edinstvenih stvareh, a pričevanja v določeni meri zadevajo vsakogar. Preko poslušanja se vsi lahko počutimo vključene, kot zakonci, starši, otroci, bratje in sestre ali stari starši. Če si podelimo naša življenja, si lahko pomagamo rasti v lepi in zahtevni nalogi »biti družina«.

Bog na svet ni hotel priti drugače kakor po družini
V središču nadaljnjega vnaprej pripravljenega papeževega nagovora je bila tako ena najlepših skrivnosti krščanstva: »Bog na svet ni hotel priti drugače kakor po družini. Bog se človeštvu ni hotel približati drugače kakor preko nekega doma. Bog zase ni hotel drugega imena kakor 'Emanuel', Bog z nami.« Od samega začetka so bile njegove sanje, da bi nam povedal: »Jaz sem Bog z vami, Bog za vas.« In že ob stvarjenju je dejal: »Ni dobro človeku samemu biti« (1 Mz 2,18). Že od pradavnih časov tako v globini srca poslušamo te besede, ki se vztrajno dotikajo naše notranjosti: »Ni dobro, da si sam.«

Želeti si ustvariti družino pomeni biti del Božjih sanj
Družina je velik dar Boga, ki je »Bog z nami« in ki nas ni hotel zapustiti v samoti, brez kogarkoli, brez izzivov in brez doma. Toda Bog ne samo sanja, ampak tudi poskuša vse delati »z nami«. Njegove sanje se tako še naprej uresničujejo v sanjah mnogih parov, ki »imajo pogum, da iz svojega življenja naredijo družino«. »Zato je družina živi simbol načrta ljubezni, ki ga je nekega dne sanjal Oče.« Želeti si ustvariti družino pomeni imeti pogum, da postanemo del Božjih sanj, pogum, da sanjamo skupaj z Njim, pogum, da z Njim gradimo svet, v katerem se nihče ne počuti samega, odvečnega ali brez svojega mesta.

Jezus ni bil »zakrknjen samec«
Papež Frančišek je zatem poudaril, da Jezus ni bil »zakrknjen samec«. Poročil se je s Cerkvijo, iz katere je naredil svoje ljudstvo. Samega sebe je daroval, da bi njegova nevesta, Cerkev, lahko vedno izkušala, da je On »Bog z nami«. Kristusa ne moremo razumeti brez njegove Cerkve, kakor tudi Cerkve ne moremo razumeti brez njenega ženina, Jezusa Kristusa, ki se je daroval iz ljubezni in nam pokazal, da se to splača narediti. Darovati se iz ljubezni ni nekaj enostavnega. Tako kot je bilo za Učitelja, pomeni iti preko situacij, katere predstavlja križ. To so trenutki, v katerih vse postane težko.

Sveti oče je spomnil na družine, kjer starši nimajo dela ali pa imajo delo brez vseh pravic. To je prava kalvarija in potrebno je ogromno žrtev, da si preskrbijo vsakdanji kruh. Nato je papež spomnil na družine, ki so brez doma, ki ne morejo vzpostaviti odnosov intimnosti, varnosti in zaščite pred mnogimi vrstami nadlog. Pa tudi na družine, ki nimajo dostopa do osnovne zdravstvene službe. Kadar imajo njihovi otroci ali ostareli zdravstvene težave, so odvisni od sistema, ki jih ne obravnava resno in zanemarja njihovo bolečino.

Zdrava družba daje prostor družinskemu življenju
»Ne moremo si predstavljati zdrave družbe, ki ne daje dejanskega prostora družinskemu življenju. Ne moremo si predstavljati prihodnosti družbe, ki ne odkrije zakonodaje, sposobne braniti in zagotavljati minimalne ter nujne pogoje, v katerih se družine lahko razvijajo, zlasti tiste, ki so še na začetku.« Koliko problemov bi bilo rešenih, če bi naše družbe zaščitile družinsko jedro in bi zagotovile, da bi le-to imelo možnost dostojanstvenega dela, varnega stanovanja in dostopa do zdravstvene oskrbe. Božje sanje so nepreklicne, nadaljujejo se nedotaknjeno. Vabijo nas, da bi delali in se zavzemali v prid družbi, ki je »za družino« (pro familia). Papež Frančišek je tako spodbudil k medsebojni pomoči, da bi bilo darovanje iz ljubezni še naprej mogoče, da bi bilo breme v težkih trenutkih lažje, da bi bili drug drugemu v podporo.

Popolne družine ne obstajajo
»Popolne družine ne obstajajo in to nam ne sme vzeti poguma. Nasprotno, ljubezni se nauči, ljubezen se živi, ljubezen raste, ko se 'jo obdeluje' glede na življenjske okoliščine, preko katerih gre vsaka družina. Ljubezen se vedno rodi in se razvija med svetlobo in sencami.« Ljubezen je mogoča v konkretnih moških in ženskah, ki si prizadevajo, da konflikti ne bi bili zadnja beseda, ampak priložnost. Priložnost, da bi prosili za pomoč; priložnost, da bi se vprašali, v čem lahko postanemo boljši; priložnost, da bi odkrili Boga, ki je »Bog z nami«, ki nas nikoli ne zapusti. To je tudi za otroke velika dediščina, najboljši nauk: »Delamo napake, da; imamo probleme, da; toda vemo, da te stvari niso odločilna resničnost. Vemo, da so napake, problemi in konflikti priložnost, da se drugim in Bogu približamo.«