Papež Frančišek: Hudobni v Božjem spominu nimajo imena

VATIKAN (četrtek, 8. oktober 2015, RV) – Bog pravičnih nikoli ne zapusti. Tisti, ki sejejo zlo, pa so kakor neznanci, nebesa se ne spominjajo niti njihovega imena. Papež Frančišek je med homilijo, ko je zjutraj v kapeli Doma sv. Marte daroval sveto mašo, razložil današnjo Božjo besedo.

Zakaj gre hudobnim v življenju vse dobro?
Pogumna mati, poročena, s tremi otroki, stara manj kot štirideset let, tumor, ki jo je priklenil na posteljo. Zakaj? Ostarela ženska, oseba, ki molitev nosi v svojem srcu, sin, ki ga je umorila mafija. Zakaj?

To vprašanje kakor meč zareže v misli mnogih ljudi, katerih vera je prepričana, ukoreninjena, a jo življenjske drame postavijo na težko preizkušnjo. Zakaj se to zgodi? Kaj imamo od tega, da izpolnjujemo Božje zapovedi, medtem ko prevzetneži, četudi delajo hudo, uspevajo, in se izognejo kazni, čeprav skušajo Boga? Ta krik slišimo v odlomku iz knjige preroka Malahija v današnjem prvem berilu.

Kolikokrat vidimo to resničnost v hudobnih ljudeh, tistih, ki delajo slabo. Zdi se, da jim gre v življenju dobro. Srečni so, imajo vse, kar si želijo, nič jim je manjka. »Zakaj, Gospod? To je eden izmed mnogih 'zakaj' … Zakaj temu, ki je nesramnež in mu ni mar ne za Boga ne za druge, ki je krivična oseba ali celo hudobna, zakaj mu gre v življenju vse dobro, ima vse, kar si želi; mi, ki bi radi delali dobro, pa imamo toliko problemov?«

Gospod pozna pot pravičnih
Odgovor na ta »zakaj« je papež Frančišek povzel iz današnjega psalma, ki razglaša »blagor« človeku, ki ne hodi »po nasvetu krivičnih« in ki »se veseli v Gospodovi postavi«. »Sedaj ne vidimo sadov teh ljudi, ki trpijo, teh ljudi, ki nosijo križ, tako kot se na veliki petek in veliko soboto niso videli sadovi križanega Božjega Sina in njegovega trpljenja.« Psalm o hudobnih, o tistih, za katere se nam zdi, da jim gre vse dobro, pove, da so »kakor pleve, ki jih veter raznaša«: »Kajti Gospod pozna pot pravičnih, pot krivičnih pa vodi v pogubo.«

Nimajo imena, imajo le pridevnike
Sveti oče je spomnil na evangeljsko priliko o Lazarju, ki je simbol revščine brez izhoda, in veseljaku, ki mu je odrekel celo drobtine, ki so padale z njegove mize. Zanimivo je, da prilika ne pove imena tega človeka. Imamo samo pridevnik: je nekdo, ki je bogat. Bogataš. V knjigi Božjega spomina imena hudobnih ne obstajajo. Je le hudobnež, slepar, izkoriščevalec … »Nimajo imena, imajo le pridevnike. Vsi tisti pa, ki si prizadevajo hoditi po Gospodovi poti, bodo z njegovim Sinom, ki ima ime Jezus Zveličar. Toda to ime je težko razumeti in je tudi nerazložljivo zaradi preizkušnje križa in vsega tistega, kar je On pretrpel za nas.«