Sinoda. Prispevki poslušalcev. Družine v Indiji in v Iraku

VATIKAN (četrtek, 22. oktober 2015, RV) – V Indiji je poroka obravnavana kot nekaj božanskega, kar se odvije s podporo in soudeležbo skupnosti. Ni zgolj združitev dveh posameznikov, temveč dveh družin. Skupnost iz poroke naredi krajevni dogodek, od mladega para pa zahteva brezpogojno zvestobo in predanost. O pomenu poroke in zakona v Indiji je konec prejšnjega tedna v vlogi poslušalca na sinodi spregovoril Jacob Mundaplakal Abraham, ki je svetovalec za apostolat družine in laiške organizacije v škofijah v indijski zvezni državi Kerala.

Družina v Indiji
Opisal je tradicijo družinskega sistema, kjer člani družine, od starih staršev do pravnukov, živijo pod isto streho, kar je zelo običajno. Skupno življenje okrepi družinske vezi. Tako pogosto molijo skupaj, zlasti ob večerih. Njihova molitev je sestavljena iz prepevanja psalmov in branja Svetega pisma. Sobotni večeri so rezervirani za pripravo na sveto mašo.

Pogosto se zgodi tudi, da se srečajo člani različnih družin in krščanskih veroizpovedi, ki jih povezujejo skupni predniki. Gre za nekakšna širša družinska srečanja, imenovana Kudumbayogam. Namen je podeliti si izkušnje in poravnati morebitne spore.

Sirsko malankarska Cerkev, je nadalje povedal Mundaplakal, je že od svojih začetkov imela zelo jasne načrte glede posvečevanja družin. Sprva si je za to prizadevala preko tretjega reda za poročene, katerega cilj je bil pripraviti jih na duhovno in srečno zakonsko življenje. Danes si za isti cilj prizadeva združenje, ki poskuša družine krepiti z mnogimi pobudami, ki so že prinesle dobre rezultate. Katoliška Cerkev, ki je moralna moč sveta, ima veliko odgovornost glede potreb družine. Trenutno je najpomembneje, da bi razumela nevarnosti, ki so skrite v obetajočih predlogih in sreči, ki nam jih ponujajo negativne sile okoli nas. Vsaka okrnitev tradicionalnega pogleda na zakon, je na koncu še poudaril Mundaplakal, bo imela dolgoročne posledice za človeštvo in bo situacijo še poslabšala. Samo odločno stališče Cerkve glede tega je lahko žarek upanja za prihodnost.

Družina v Iraku
Med enajsto in dvanajsto generalno skupščino škofovske sinode konec preteklega tedna sta v sinodalni dvorani spregovorila tudi zakonca Suhaila Salim Toma in Wisam Marqus Odeesho iz Iraka. Oba sodelujeta pri pastoralnih aktivnostih v kaldejski župniji sv. Jurija v Bagdadu. V svojem prispevku sta poudarila, da na stotine iraških krščanskih družin pričuje za Kristusa, vero, potrpežljivost in pogum.

Zakonca Marqus Odeesho pripadata krščanskim družinam, ki so v Bagdadu prisotne od šestdesetih let prejšnjega stoletja. To so osebe, ki so hodile v šole in na univerze skupaj z brati in sestrami drugih verstev. Prav tako so sodelovale pri obrambi njihove države v času napetosti. Nedavni nasilni dogodki, ki jih je povzročila tako imenovana Islamska država, so jih tako presenetili. Kristjani z ravnine Ninive so se čez noč znašli na cesti, zapustiti so morali svoje domove, službe, spomine, lastnino, šolo – vse. Ta izkušnja izgube vseh gotovosti je zelo težka. Tolažba so edinole besede Gospoda Jezusa Kristusa: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo« (Mt 5,10).

A v nastali situaciji nekatere družine, ki so bile pregnane, pričujejo, kako jih je to trpljenje pripeljalo bliže Cerkvi. To jim je pomagalo, da se je njihova vera začela krepiti in je zorela. Globlje so spoznali Kristusa.

Izzivi se danes še naprej nadaljujejo. Dnevno se soočajo z ugrabitvami, bombardiranjem, tatvinami in strahom. A zakonca Marqus Odeesho sta zatrdila, da so mnoge iraške krščanske družine vseeno predane svoji domovini in Cerkvi. Za svojo vero pričujejo v zavesti, da bo preganjanje prineslo veliko dobrega Kristusovi Cerkvi, tako kot se je zgodilo v prvih stoletjih krščanstva. Apostol Peter je zapisal: »Preljubi, ne čudite se požaru, ki prihaja nad vas, da vas preizkusi, kakor da se vam dogaja kaj nenavadnega, ampak, kolikor ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju, se veselite, da se boste tudi ob razodetju njegove slave veselili in radovali. Če vas sramotijo zaradi Kristusovega imena, blagor vam, saj Duh slave, Božji Duh, počiva nad vami« (1 Pt 4,12-14).

Svoj prispevek sta zakonca sklenila s prošnjo, da bi krščanske družine v Iraku podprli z molitvijo in dejanji.