NALUKOLONGO (sobota, 28. november 2015, RV) – Papež Frančišek
je v Nalukolongu na obrobju Kampale obiskal hišo
za uboge, kjer trideset sester skupnosti Dobrega Samarijana skrbi za okoli sto
revežev različnih ver in starosti. Papež je dejal, da je ta hiša zares dom: »Tukaj
lahko najdete naklonjenost in skrb, tu lahko čutite navzočnost Jezusa, našega brata,
ki ljubi vsakega od nas z ljubeznijo, ki je lastna Bogu.«
Iti na periferije, kjer je trpeči Kristus
Vse župnije in skupnosti v Ugandi in po vsej Afriki
je pozval, naj ne pozabijo revnih. »Evangelij
nam nalaga, naj gremo na periferije družbe ter najdemo trpečega Kristusa in tistega,
ki je v stiski.« Žalostno je namreč, ko naše
družbe dopuščajo, da so ostareli ljudje odvrženi ali pozabljeni. Graje vredno je,
kadar so mladi izkoriščani s strani suženjstva trgovine z ljudmi. Zdi se, da se na
mnogih krajih današnjega sveta »širita egoizem
in brezbrižnost«. Koliko naših bratov in sester
je žrtev današnje kulture »uporabi in odvrzi«, ki poraja zaničevanje nerojenih otrok, mladih in ostarelih,
je izpostavil sveti oče.
Nekaj se mora spremeniti!
Kot kristjani ne moremo preprosto gledati. »Nekaj se mora spremeniti!« je poudaril. »Naše družine morajo postati
še bolj očitna znamenja potrpežljive in usmiljenje Božje ljubezni, ne samo do naši
otrok in naših ostarelih, ampak do vseh, ki se nahajajo v stiski. Naše župnije ne
smejo zapreti vrat in ušes pred krikom revežev.«
Po Frančiškovih besedah gre tu za glavno pot kristjana učenca. Na ta način pričujemo
o Gospodu, ki je prišel, da bi služil, in ne da bi se mu služilo. In tako tudi pokažemo,
da so osebe več kakor stvari in da to, kar smo, je pomembnejše od tistega, kar imamo.
Ravno v tistih, ki jim služimo, se namreč vsak dan razodeva Kristus. »Dragi prijatelji,« je papež sklenil nagovor, »s preprostimi gestami, s preprostimi in predanimi dejanji,
ki častijo Kristusa v njegovih najmanjših bratih in sestrah, naj vstopi moč njegove
ljubezni v svet in ga zares spremeni.«
All the contents on this site are copyrighted ©. |